VSC Sklep II Kp 8405/2016

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenka je dolžna plačati 50,00 EUR sodne takse.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obsojene S. V. za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka ter sklenilo, da se obsojenki dovoli obročno plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 895,39 EUR v 24 mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok znaša 37,49 EUR, preostalih 23 obrokov pa vsak po 37,30 EUR, s tem, da prvi obrok zapade v plačilo v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, vsak naslednji obrok pa istega dne kot prvi obrok v vsakem naslednjem mesecu.

2Zoper sklep se pritožuje obsojenka, ki ob smiselni uveljavitvi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja predlaga, naj sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi tako, ″da zadevo zavrže″, kar je razumeti kot predlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjska odločitev pravilna in zakonita in se zato obsojenka neutemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Ob upoštevanju premoženjskega stanja obsojenke, kot izhaja iz spisovnih podatkov, sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pogoji za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka za obsojeno S. V. niso podani, saj zaradi njihovega plačila tudi po oceni sodišča druge stopnje vzdrževanje obsojenke ne bo ogroženo (četrti odstavek 95. člena ZKP).

5Drugačne odločitve obsojenka ne more doseči z navedbo, da je bila po nedolžnem obsojena, s čimer da ji je bilo povzročeno kup težav in problemov, kot tudi ne z navedbo, da tisto malo denarja, ki ga zasluži, imata z možem komaj za preživetje. Višino obsojenkine plače, ki je od 2. 9. 2020 dalje zaposlena za polni delovni čas pri delodajalcu S. d.o.o. in mesečno prejema med 777,40 EUR (februar 2021) in 921,10 EUR (oktober 2020), delodajalec pa ji izplačuje tudi regres za letni dopust, je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo, ko je glede na višino v plačilo naloženih ji stroškov kazenskega postopka (895,39 EUR) odločilo, da se ji dovoli plačilo stroškov kazenskega postopka v 24 mesečnih obrokih. Obsojenka bo določene posamezne mesečne obroke tudi po oceni sodišča druge stopnje sposobna poravnati, njihova višina je takšna, da obsojenki glede na višino plače, ki jo prejema daje realno možnost njihovega poplačila.

6Obsojenkino navedbo, da je bila dne 9. 2. 2021 izrečena kazen izbrisana na Ministrstvu za pravosodje ″gospa sodnica pa ji še kar ne da miru″, je sodišče druge stopnje razumelo kot uveljavljanje zastaranje pravice sodišča do izdaje sklepa o stroških. Po ustaljeni sodni praksi v primeru, če ob izdaji sodbe sodišče še nima vseh podatkov o višini stroškov, morajo biti stroški odmerjeni najkasneje v petih letih po preteku trimesečnega roka iz drugega odstavka 93. člena ZKP, ki je zakonski prekluzivni rok, znotraj katerega morajo upravičenci podati zahtevek s podatki o višini stroškov (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS, I Ips 27374/2013 z dne 12. 6. 2014). Ta rok v konkretnem primeru ni bil prekoračen. Sodba s katero so bili obsojenki v plačilo naloženi stroški kazenskega postopka je postala pravnomočna dne 6. 11. 2017. O višini stroškov, ki jih je obsojenka dolžna povrniti (v višini 895,39 EUR) je bilo odločeno s sklepom X K 8405/2016 z dne 23. 7. 2020, ki je postal z zavrnitvijo obsojenkine pritožbe kot neutemeljene pravnomočen dne 22. 12. 2020. Znotraj že navedenega petletnega roka pa je tudi z izpodbijanim sklepom odločeno, da se obsojenko ne oprosti povrnitve plačila stroškov kazenskega postopka, pač pa se ji dovoli, da jih plača v obrokih.

7Glede na obrazloženo in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo obsojenke zavrnilo kot neutemeljeno.

8Obsojenka s pritožbo ni uspela, zato mora plačati kot strošek nastal s pritožbo 50,00 EUR sodne takse po tar. št. 7404 Zakona o sodnih taksah. Sodišče druge stopnje meni, da bo obsojenka sodno takso glede na premoženjske razmere, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in neobstoj preživninskih obveznosti zmogla plačati ne da bi bilo ogroženo njeno preživljanje.