VSM Sklep I Kr 59613/2020

Predlog se zavrne.

1Pooblaščenec oškodovanke kot tožilke A.A. je dne 22. 6. 2021 v smislu prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlagal prenos krajevne pristojnosti v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v X I K 59613/2020. Navaja, da razpravljajoča sodnica B.B. v kazenski zadevi I K 29452/2017 (iz katere je bil predmetni kazenski postopek izločen) ni spoštovala napotil pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa IV Kp 29452/2017 z dne 5. 6. 2019, saj bi naj ob izreku oprostilne sodbe dne 21. 6. 2021 ponovila razloge, ki jih je v sklepu I K 29452/2017 z dne 18. 2. 2019, s katerim je bil zavržen obtožni predlog in ki ga je kasneje pritožbeno sodišče razveljavilo, navedla njena nadrejena, C.C.. S tem bi naj ustvarila videz, da ne bo mogla odločati nepristransko tudi v predmetnem postopku. Izpostavlja še, da je bila predsednica Okrajnega sodišča v X, okrajna sodnica svétnica C.C., pred razdružitvijo postopkov s sklepom Okrajnega sodišča v X Su 166/2019 z dne 15. 11. 2019 izločena iz obravnavanja zadeve I K 29452/2017. Glede na navedeno so podane okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja, zaradi česar Višjemu sodišču v Mariboru predlaga, da za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče s svojega območja.

2Predlog ni utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4Bistvo navedb predlagatelja je v nestrinjanju s procesnimi odločitvami razpravljajoče sodnice v drugi kazenski zadevi, ki pa same po sebi ne morejo biti razlog za prenos krajevne pristojnosti. Institut prenosa (delegacije) krajevne pristojnosti je izjema od splošnih pravil o krajevni pristojnosti sodišč, zato ga je potrebno uporabljati in razlagati restriktivno. Zgolj subjektivno prepričanje oškodovanke kot tožilke, da razpravljajoča sodnica v drugi kazenski zadevi ni spoštovala napotil pritožbenega sodišča, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujal dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Nezadovoljstvo s posameznimi odločitvami sodišča, kot tudi dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti, razen če tako nezaupanje ni posledica izkazanih nezakonitih ravnanj sodnika oziroma sodišča,¹ kar v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti. Uveljavljanje morebitnih nepravilnosti iz drugega kazenskega postopka pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti, konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, tako kot je v konkretnem primeru storil predlagatelj. Razlogi, ki jih slednji navaja, namreč objektivno ne vzbujajo dvoma v videz nepristranskosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v X, saj se nanašajo na odločitve razpravljajoče sodnice v drugi zadevi, teh pa ni mogoče avtomatsko širiti na druge sodnike, ki opravljajo sodniško službo pri tem sodišču. Zato je tudi iz tega razloga predlog za prenos krajevne pristojnosti neutemeljen.

5Glede na navedeno je višje sodišče o predlogu pooblaščenca oškodovanke kot tožilke odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

¹ Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I Kr 6439/2017-70 z dne 4. 4. 2019, I Kr 42208/2010 z dne 16. 11. 2017, I Kr 5961/2013-1142 z dne 17. 5. 2016.