VSM Sklep IV Kp 50642/2019

I. Pritožba zagovornice obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer sodno takso v višini 120,00 EUR.

1Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se kazen sedem mesecev zapora, ki je bila izrečena obsojenemu A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 50642/2019 z dne 15. 1. 2020, zaradi neizpolnjevanja nalog iz naloženega mu opravljanja dela v splošno korist, na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v celoti izvrši.

2Zoper tak sklep se je pritožila zagovornica obsojenega zaradi kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru III K 50642/2019 z dne 15. 1. 2020 postala pravnomočna dne 14. 3. 2020. Zaradi nadomestitve obsojencu izrečene kazni sedem mesecev zapora z delom v splošno korist, in sicer s 420 delovnimi urami, ki jih mora obsojeni opraviti v roku dveh let od izvršljivosti sodbe, je sodišče prve stopnje zaradi njene izvršitve dne 22. 5. 2020 posredovalo Probacijski enoti Mariboru (v nadaljevanju PE), s pozivom, da z obsojenim sklene dogovor o izvrševanju kazni zapora z delom v splošno korist. Iz poročil, ki jih je PE Maribor posredovala sodišču izhaja, da so z obsojenim opravili prvi razgovor dne 12. 6. 2020, ko so obsojenega tudi seznanili z njegovimi pravicami in obveznostmi. PE je obsojeni seznanil kje prebiva in da je zaposlen v Republiki Avstriji ter prihaja domov za vikend. Kljub temu, da je PE Maribor obsojenega obvestila, da se dne 24. 7. 2020 zglasi pri njih z namenom nadaljevanja postopka in podpisom osebnega načrta, se obsojeni navedenega dne ni zglasil na PE in svoje odsotnosti tudi ni opravičil. Na kasnejša vabila za razgovor na PE z dne 14. 9. 2020 in 9. 10. 2020 zaradi sklenitve dogovora o izvrševanju dela v splošno korist za dne 4. 9. 2020 in 28. 9. 2020, se obsojeni ni odzival niti opravičil, iz poštnih relacij pa je bilo razvidno, da obsojeni na naslovu R., katerega je sam posredoval PE, ne dviguje pošte. Zaradi navedenega mu je bilo vabilo za 28. 9. 2020, dne 23. 9. 2020, puščeno v hišnem predalčniku, vendar ga obsojeni na pošti v določenem roku ni prevzel. Vse navedeno pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa. Iz podatkov kazenskega spisa pa izhaja, da se obsojeni tudi na nadaljnja vabila PE Maribor ni odzival in mu jih ni bilo mogoče vročiti. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje obsojenemu vročalo preko vročevalca, ki je obsojenemu dopis sodišča uspešno vročil. Vendar obsojeni kljub temu na poziv sodišča ni reagiral, prav tako pa se ni odzival na pozive PE Maribor za dne 14. 1. 2021, prav tako pa z njimi ni vzpostavil stika niti po telefonu niti po e-pošti.

5Zagovornica, ki v pritožbi izpostavlja, da sodišče ni ugotavljalo datum izvršljivosti sodbe, glede na zgoraj obrazloženo ne more biti uspešna, saj ni potrebno, da poteče rok, v katerem bi moral obsojeni opraviti delo v splošno korist. Sodišče prve stopnje namreč na podlagi enajstega odstavka 86. člena KZ-1 tudi pred potekom navedenega roka (v obravnavani zadevi dveh let) preizkuša okoliščine, zaradi katerih obsojeni ni opravil dela v splošno korist. Ta preizkus je tudi po oceni pritožbenega sodišča glede na zgoraj navedeno pokazal, da obsojeni ni imel resnega namena oprave dela v splošno korist, saj ni kontaktiral PE Maribor, ali sodišče ter tudi ni pojasnil svoje neodzivnosti. Takšno postopanje obsojenega pa je pokazalo, da je neprimeren za alternativno prestajanje kazni zapora, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, zaradi česar je pravilno še pred iztekom roka za opravo dela v splošno korist odločilo, da se kazen zapora v višini sedem mesecev, v celoti izvrši.

6Pritožba, ki skuša prepričati, da je imel obsojeni utemeljeno opravičilo, da se ni oglasil na PE Maribor, zato ker dela v tujini in mu vabilo ni moglo biti vročeno, ni utemeljena, saj iz zgoraj navedenega izhaja, da je bil obsojeni seznanjen z vsemi pravicami in obveznostmi s strani PE, ko je bil pri njih na razgovoru dne 12. 6. 2020, kasneje pa je zaradi nedvigovanja pošte bila opravljena vročitev preko vročevalke. Pri tem pa je še potrebno povedati, da z obsojenim ni bilo mogoče stopiti v kontakt niti po telefonu niti po e-pošti. Očitek pritožbe, da PE Maribor ni ravnala v skladu s Pravilnikom o izvrševanju probacijskih nalog, ni točen, saj okoliščina, da obsojencu naloge v okviru dela v splošno korist še niso bile dodeljene, nima nobenega vpliva na pravilno in zakonito odločitev sodišča prve stopnje. Tudi navedbe pritožbe, da je obsojeni tekom postopka spremenil svoj naslov in se preselil na J., ne opravičuje obsojenčevega postopanja, saj spremembe naslova ni sporočil pristojnim. Niti ostale okoliščine, na katere se sklicuje pritožnica, ne morejo omajati zaključka sodišča prve stopnje o tem, da je razlog za neopravo dela v splošno korist izključno na obsojenčevi strani ter da za to nima nobenega opravičljivega razloga.

7Iz navedenih razlogov, in ker pritožba niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost napadenega sklepa, predlog zagovornice za dodatno možnost opravljanja dela v splošno korist, ko je hkrati očitno, da obsojeni v tej smeri ni storil prav ničesar, ter na podlagi vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin, ni garancija, da bi obsojenec svoje obveznosti tudi dejansko izpolnil. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (člen 402/III Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP).

8Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu členov 95/I v zvezi s členom 98/I ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.