VSL Sklep I Cp 298/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v delu o stroških (II. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 369,45 EUR nadomesti s pravilnim zneskom 548,65 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep o stroških sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka 189,59 EUR v roku 15 dni in v primeru neplačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo in sodbo na podlagi pripoznave ter odločilo o pravdnih stroških. Naložilo je plačilo pravdnih stroškov v znesku 369,45 EUR s pripadki.

2Proti sklepu o stroških vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Ponavlja odločbo sodišča prve stopnje. Meni, da ji gredo priglašeni stroški v celoti. Imela je stroške za opravo poizvedb o lastništvu vozila na določen dan pri Upravni enoti Piran in povrnitev stroškov za poslan opomin pred tožbo. Opozarja na sodno prakso v teh primerih. Sodišče je priznalo le 20 točk za pribavo podatkov in 50 točk za poslano pritožbo, kar je v nasprotju z določbo 39/4 tarife in 38/4. Po 89/5 tarifni številki gre stranki za vsak pribavljen podatek 50 točk in ne 20 točk. Tarifa ne pozna skupinskih istovrstnih poizvedb, ampak samo tarifno št., če je več strank. Sodišče je sklepalo iz odgovorov na poizvedbe, da je bilo teh poizvedb manj in pri tem napačno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče ni pojasnilo, kaj pomeni „skupinska“ poizvedba. Odvetniška tarifa ne loči med enim opravilom in več enakih opravil. Enako razlaga zadevo Odvetniška zbornica. Sodišče očita stranki, da ni predložila posameznih poizvedb. Sodišče meni, da upravna enota ne opravlja svoje naloge in ne razkriva osebnih podatkov na podlagi neobrazloženih vlog. Vloge morajo biti obrazložene, da upravna enota odgovori. Zato se iz odgovorov vidi, da je bil poslan obrazložen zahtevek. Enako velja za storitev za opozorilo toženi stranki. Sodišče zmotno oceni te vloge kot navaden dopis in ne obrazložen zahtevek pred tožbo. Pri tem ni jasno, zakaj sodišče uporabi tar. št. 38/4, če to ne velja za opomin pred tožbo, ampak samo za seznanitev z zadevo. V resnici je sodišče uporabilo tarifno št. 39/3 za obrazložen dopis, ki ne vsebuje zahtevka. Vendar je stališče, da ne gre za opomin pred tožbo v nasprotju s tarifno št. 38/4, saj so v opozorilu roki za izpolnitev in opomin, da tečejo zakonite zamudne obresti. Pred opominom terjatev ni zapadla.

3Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožba ima prav glede vseh navedb, razen glede trditve, da je dokazala poizvedbe o lastništvu vozila z dne 18. 11. 2019 (50 točk). Iz prilog tega ni mogoče ugotoviti, saj tožeča stranka ni dala poizvedbe pri upravni enoti. Ravno tako iz odgovorov upravne enote ni mogoče ugotoviti, da je upravna enota ta dopis z dne 18. 11. 2019 prejela. Zato je sodišče pravilno sklepalo v izpodbijanem sklepu, da tega stroška tožeča stranka ni izkazala.

6Pač pa ima pritožba prav, ko navaja, da gre tožeči stranki priznati za pribavo izpiskov po tarifni št. 39/5 50 točk in ne 20 točk. Dejstvo, da je upravna enota odgovorila z enim dopisom in tam omenja več strank, kar je tožeča stranka zaradi varstva osebnih podatkov zakrila, ne vpliva na odločitev. Ko gre za ugotovitev o lastništvu vozila, pa čeprav gre za več teh dopisov oziroma odgovorov, to ne vpliva na pravico tožeče stranke, da te stroške zaznamuje po tar. št. 39/5. Enako velja za razlago uporabe tar. št. 38/4. Gre za zahtevke oziroma obrazložene opomine pred tožbo. Sodišče prve stopnje to zmotno tolmači kot navaden dopis, ker dopis ne omenja vložitve tožbe. Pri presoji dopisa gre za opis dogodka, nadzorne kamere, seznanitev z odgovori upravne enote in postavitev zahtevka za povrnitev škode. Priglašeni so tudi stroški in dopis vsebuje poziv toženi stranki, da določen znesek plača na TRR tožeče stranke, ker od takrat tečejo zakonite zamudne obresti. Vse to je mogoče opredeliti kot obrazložen opomin pred tožbo. Zato je tožeča stranka v stroškovniku (list. št. 10) to pravilno opredelila po tarifni št. 38/4 kot 100 točk. Zato je bilo treba izpodbijani sklep spremeniti tako, da se tožeči stranki prizna vse priglašene stroške, razen za poizvedbe o lastništvu z dne 18. 11. 2019. Tožeča stranka je tako priglasila utemeljenih 700 točk in 2 % materialnih stroškov, to je 714 točk. Po vrednosti točke 0,6 EUR, to znese 428,40 EUR in upoštevaje 22 % DDV je to še dodatnih 94,25 EUR. Ker je sodna taksa 26,00 EUR, znašajo tako stroški tožeče stranke 548,65 EUR. Zato je bilo treba izpodbijani sklep spremeniti tako, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki ta znesek.

7Tožeča stranka je uspela s pritožbo v pretežnem delu. Zato ji je treba priznati stroške za sestavo pritožbe, 2 % za materialne stroške, sodno takso 21,60 EUR in 22 % DDV. To znese 137,70 EUR in 22 % DDV 30,29 EUR ter skupaj s sodno takso 21,60 EUR je vsota stroškov 189,59 EUR. Izrek o stroških temelji na določbi drugega odstavka 154. člena ZPP. Na koncu je treba še odgovoriti tožnici, da je sodna praksa glede teh zadev ustaljena in da pravilno citira podobne primere¹. Ko gre za več škodnih dogodkov, pa čeprav ima tožeča stranka izdelani vzorec tako zahtevkov kot zahtevkov upravni enoti za pridobitev podatkov, ni mogoče zaradi večkratnih škodnih dogodkov tožeči stranki znižati sicer pravilno obračunane stroške po ustrezni odvetniški tarifi.

¹ Na primer I Cp 2141/2016.