VSL Sklep IV Cp 798/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako,

- da se v prvem odstavku III. točke izreka znesek 263 EUR zniža na 215 EUR,

- da se v drugem odstavku III. točke izreka znesek 150 EUR zviša na 155 EUR,

- da se tretji odstavek III. točke izreka črta,

- da se v četrtem odstavku III. točke izreka besedilo "je predlagatelj dolžan" nadomesti z besedilom "sta predlagatelj in nasprotna udeleženka dolžna",

- da se peti odstavek III. točke izreka besedilo spremeni tako, da se glasi: "Tako določeno preživnino sta predlagatelj in nasprotna udeleženka dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade o uskladitvi preživnin in obvestilu pristojnega centra za socialno delo.",

- da se v IV. točki izreka znesek 1.413 EUR zviša na 1.462 EUR.

II. V ostalem se predlagateljeva pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo,

(1) da se sodba in sodna poravnava z dne 3. 12. 2012 v I. točki spremenita tako, da se sin udeležencev zaupa v varstvo in vzgojo predlagatelju, in določilo stalno prebivališče (I. točka izreka),

(2) kako potekajo stiki med sinom in materjo ter med hčerjo in očetom (II. točka izreka),

(3) da je predlagatelj dolžan za hčer plačevati mesečno preživnino v višini 263 EUR, nasprotna udeleženka pa za sina v višini 150 EUR, da se preživninski obveznosti pobotata, tako da je predlagatelj dolžan na materin bančni račun plačevati mesečno 113 EUR, da je predlagatelj v primeru zamude dolžan plačati zakonske zamudne obresti in da se preživnina valorizira na podlagi sklepov vlade in obvestil pristojnega centra za socialno delo (III. točka izreka),

(4) da je nasprotna udeleženka dolžna na račun zapadle in neplačane preživnine za sina plačati 1.413 EUR (IV. točka izreka).

2Predlagatelj v pritožbi zoper III. in IV. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Na naroku 28. 1. 2021 je bil pozvan k predložitvi seznama stroškov med avgustom 2020 in januarjem 2021. Ker v tem obdobju niso bili na počitnicah, tega stroška ni ocenil, a ni razloga, da ga sodišče ne bi priznalo na enak način kot ga je glede hčere.

Strošek za osebno nego za hčer je izračunan napačno. Glede na upoštevane podatke znaša 8,24 EUR mesečno (in ne 11 EUR mesečno); pri postavki športne aktivnosti je iz enakega razloga napačno upoštevan znesek 4,60 EUR namesto 2,33 EUR; za dopust je bilo upoštevanih 25 EUR namesto pravilno 16 EUR. Pravilen znesek stroškov za hčer po predloženih podatkih s strani matere tako znaša 327,93 EUR. Med hčerinimi stroški so bili zmotno upoštevani stroški za avto in gorivo (21,19 EUR za gorivo in 41,71 EUR za kredit), ki jih mati niti ni priglasila na tak način, niti ni izkazano, da gre za stroške otrokovega preživljanja.

Zmotna je ugotovitev, da je njegovo premoženjsko stanje boljše od materinega. Prihranki izvirajo deloma iz razdelitve skupnega premoženja, deloma pa iz skrbnega ravnanja s plačo, in so namenjeni za nakup stanovanja. Ni upoštevano, da mati ob nizkih prihrankih razpolaga s štirikrat dražjim osebnim avtomobilom, niti niso upoštevani bistveno višji stroški prebivanja. Mati namreč živi v hiši v lasti partnerja z bistveno nižjimi stroški prebivanja. Razporeditev preživninskega bremena v razmerju 65 : 35 je zato napačna.

Posledično je napačna tudi odločitev o višini zapadle in neplačane preživnine.

3Nasprotna udeleženka ni odgovorila na predlagateljevo pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Udeleženca sta starša štirinajstletnega sina in dvanajstletne hčere. Sin je zaupan v varstvo in vzgojo očetu, hči pa materi. Stiki so urejeni tako, da vsak od otrok z drugim od staršev preživi enako časa. Oče je za hčer dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 263 EUR, mati pa za sina preživnino v višini 150 EUR. V pritožbenem postopku sta sporna obseg potreb vsakega od otrok in razporeditev preživninskega bremena med starša.

6Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka in da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (189. in 190. člen DZ).

7Med dekličinimi potrebami je sodišče upoštevalo 42,37 EUR za bivanje, 4,6 EUR za športne aktivnosti, 25 EUR za dopust, 20 EUR za šolske potrebščine, 85 EUR za ostale stroške v zvezi s šolanjem, 9,99 EUR za telefon, 11 EUR za osebno nego, 4 EUR za frizerja, 50 EUR za oblačila in obutev, 90 EUR za prehrano, 62,90 EUR za prevoze in jih skupno ocenilo na 404,86 EUR.

8Med fantovimi potrebami je sodišče upoštevalo 126,16 EUR za bivanje, 13 EUR za šolske potrebščine, 80 EUR za ostale stroške v zvezi s šolanjem, 130 EUR za prehrano, 50 EUR za oblačila in obutev, 20 EUR za osebno nego in jih skupno ocenilo na 428,16 EUR.

9Utemeljen je pritožbeni očitek o napačnem izračunu dekličinih stroškov za športne aktivnosti, za dopust in za osebno nego. Četudi niso nastajali vsak mesec, se delijo na celotno obdobje šestih mesecev, v katerem so nastali. Strošek za osebno nego tako znaša 8,24 EUR, za športne aktivnosti 2,30 EUR, za dopust pa 16 EUR. Navedeno zmanjšuje obseg dekličinih potreb za 14 EUR. Tako ocenjen strošek je skladen tudi z materino izpovedbo. Utemeljen je tudi očitek o zmotnem upoštevanju stroška za prevoze v višini 62,90 EUR. Mati jih je sicer navedla v preglednici stroškov, h katere predložitvi jo je pozvalo sodišče, in jih opredelila kot naftni derivat in kredit, ni pa podala navedb, niti v izpovedbi ni povedala ničesar o tem, da bi šlo za strošek, potreben posebej za dekličino preživljanje. Dekličine potrebe tako znašajo 330 EUR. Ker gre za oceno, ni pravilno izračunavanje zneska na decimalko natančno.

10Utemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče upoštevati tudi strošek za počitnikovanje za sina. Predlagatelj je sicer ta strošek navedel šele v pritožbi, a je v postopku pred sodiščem prve stopnje nastopal sam, sodišče pa ga niti v zaslišanju niti v pozivu k predložitvi stroškov ni nanj posebej opozorilo. Priglašeni strošek v višini 16 EUR tudi ni pretiran. Fantove potrebe tako znašajo 445 EUR.

11Neutemeljen pa je očitek o napačni razporeditvi preživninskih obveznosti. Sodišče je resda navedlo, da so očetovi prihranki bistveno višji od materinih, vendar pa ta ugotovitev na odločitev ni vplivala. Ključni sta ugotovitvi, da so očetovi mesečni prejemki za tretjino višji od materinih (očetovi znašajo približno 1.740 EUR, materini pa 1.140 EUR) in da je mati dolžna preživljati še enega otroka. Glede na to, da so dohodki staršev v razmerju 60 : 40 in da ima mati še eno preživninsko obveznost, je razporeditev bremena za preživljanje njunih skupnih otrok v razmerju 65 : 35 ustrezna.

12Iz navedenega izhaja, da je oče dolžan za hčerino preživljanje prispevati mesečno 215 EUR, mati pa za sinovo preživljanje 155 EUR. Upoštevaje neizpodbijano ugotovitev o tem, koliko časa mati ni prispevala k stroškom sinovega preživljanja, je dolžna plačati še 1.462 EUR.

13Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotanjem (5. točka 316. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Pobotanje preživninskih obveznosti, ki ga je sodišče izreklo v tretjem odstavku III. točke izreka, je zato materialnopravno zmotno.

14Po navedenem in po ugotovitvi, da v ostalem niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je sodišče druge stopnje predlagateljevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (1) tako, da se znesek materine preživninske obveznosti zviša na 155 EUR, znesek očetove preživninske obveznosti za hčer zniža na 215 EUR, (2) da se znesek, ki ga je na račun neporavnanih preživninskih obveznosti za sina dolžna plačati mati, zviša na 1.462 EUR in (3) da se črta izrek o pobotanju ter se posledično dolžnost plačila zamudnih obresti in plačila preživnine v valoriziranih zneskih določi tudi v razmerju do nasprotne udeleženke (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V ostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).