UPRS Sodba II U 230/2018-18

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) na podlagi 18. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 (v nadaljevanju ZUOPPKP), zahtevku tožnika za dodelitev sredstev za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu leto 2017, z odločbo ugodila in priznala tožniku znesek v višini 1.500,77 EUR na GERK-PID ... jabolka prva kakovost, ... jabolka prva kakovost, ... jabolka prva kakovost in ... jabolka prva kakovost.

2Zoper navedeno prvostopenjsko odločitev se je pritožil tožnik in je tožena stranka pritožbo kot neutemeljeno zavrnila. Tožnik je v pritožbi trdil, da je škoda v višini 100 % in ne 90 %, in je pri vseh navedbah poškodovanosti 90 % prečrtal in navedel 100 % ter podal opombo, da je potrebno upoštevati cenilni zapisnik zavarovalnice. Tožena stranka je navedla, da oceno in višino škode potrdi Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju državna komisija), ki je imenovana na podlagi 97. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju ZVNDN) in na podlagi podatkov, ki jih pridobi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju URSZR) skladno s prvim odstavkom 18. člena ZUOPPKP.

3Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in uveljavlja napačen procent poškodovanosti, in sicer so parcele pozeble 100 % in ne 90 %, kot je navedeno v izpodbijani odločbi. Navaja, da so prizadeti z lansko pozebo s strani MO Uprave za zaščito in reševanje oz. komisije za ocenjevanje škode prejeli že izpisane obrazce, katere so občinskim komisijam prijavili škodo, ki je nastala zaradi pozebe 21. 4. 2017, zato je bila z njegove strani prijavljena škoda v višini 100 %. Ugotovil je, da regijska komisija za oceno škode vpisanega procenta pozebe ni upoštevala, zato jim je svetovalka na Agenciji svetovala naj popravi že izpisan procent škode in kot dokaz priloži cenilni zapisnik. Zavarovalnica je namreč s svojimi cenilci pregledovala površine in potrdila 100 % škodo po pozebi. Tožniku se zdi nezaslišano, da tožena stranka tega ni upoštevala. Tožnik prav tako ugovarja napačnemu izračunu izpada dohodka. V odločbi za leto 2016 je Agencija za slabih 6 ha sadovnjakov ugotovila izpad dohodka pri 95 % pozebi v višini 100.222,08 EUR, kar bi pomenilo pri 100 % 17.645,00 EUR/ha. V odločbi za leto 2017 pa je ta znesek za 100 % 12.118,00 EUR/ha, to je za dobrih 30 % manj, kot je bila ta vrednost v predhodnem letu. Tako so v odločbi za leto 2017 za 8 ha naračunali samo 86.608,00 EUR izpada, v odločbi za leto 2016 pa za cca 6 ha 100.222,00 EUR izpada dohodka, kar po logiki tožnika ne more vzdržati. Nadalje tožnik navaja, da so izplačila škode vsem prizadetim v lanski pozebi različna. Tako so npr. posamezni sadjarji na območju njegove občine (enaka stopnja poškodb pozebe) dobivali nenormalne različne zneske na ha površine. Sadovnjaki vseh sadjarjev se nahajajo v radiu 6 km, torej je nemogoče, da bi prišlo do takšnih različnih škod.

4V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri obrazložitvah prvo in drugostopenjske odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Tožena stranka pojasni, da ključne razlike med primerjanimi leti izhajajo iz naslova izračun povprečij. Uredba EU in zakona namreč pri izračunu izpada dohodka določata, da se pri izračunu povprečja vzame podatke za zadnja tri leta pred dogodkom ali triletno povprečje v zadnjih petih letih, pri čemer se ne upošteva najvišje in najnižje vrednosti. URSZR je v sodelovanju z Statističnim uradom RS (v nadaljevanju SURS) določil leta, ki so bila podlaga za izračun povprečja (po pozebi 2016 so se upoštevala leta: 2011, 2012 in 2014, po pozebi 2017 pa leta: 2012, 2014 in 2016). Zato je prišlo do razlike pri povprečni ceni pridelkov in povprečnem donosu. Povprečje je bilo za obe potrebni postavki takšno, da je vrednost povprečnega pridelka, ki je osnova za izračun izpada dohodka bila po pozebi v letu 2017 bistveno nižja, cca za 10 % je bila nižja povprečna cena, povprečni pridelek pa je bil nižji skoraj za 20 %. Povprečna cena kg pridelka jabolk je po pozebi 2016 55,7 centa, po pozebi 2017 pa 50,0 centov. Upoštevani povprečni donosi, ki jih izračuna SURS po posameznih cenilnih okoliših je po pozebi 2016 znašal 31,06 t/ha, po pozebi v letu 2017 pa 25,75 t/ha. Cena pridelka v letu nesreče je po pozebi v letu 2016 bila celo nižja, kot povprečje za 1,8 centov, po pozebi v letu 2017 pa je cena jabolk v letu 2017 narasla in bila višja od upoštevanega povprečja za 19,24 centov. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na delitev sredstev pri drugih sadjarjih pa opozarja na dejstvo, da je potrebno pri izračunu višine dodeljenih sredstev upoštevati tudi prejeta sredstva od zavarovalnic, ki skupaj s pomočjo ne smejo presegati 80 % izpada dohodka (oz. 90 % na območju OMD). Zato je prišlo do primerov, da so kmetje prejeli od zavarovalnice znesek, ki je dosegal zgornjo mejo dovoljene pomoči in do pomoči iz naslova nepovratnih sredstev po posebnem zakonu posledično seveda niso bili upravičeni. Tožena stranka je z ustreznim deležnikom že izdala pojasnilo, in sicer dne 12. 6. 2018, kjer je bilo obrazloženo kateri podatki so se obravnavali pri dodelitvi pomoči za pozebo za leto 2017. Navedeno je bilo potrjeno s programom odprave posledic, ki ga je potrdila Vlada na 158. redni seji 30. 11. 2017.

5Tožba ni utemeljena.

6Sodišče je v predmetni zadevi odločalo po sodniku posamezniku, na podlagi sklepa z dne 3. 2. 2021, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

7V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa o dodelitvi pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017, ki je bila tožniku dodeljena v višini 1.500,77 EUR.

8Sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami organa prve stopnje, kot tudi z dopolnjenimi razlogi organa druge stopnje. Prav tako se strinja z razlogi, s katerimi je drugostopni organ zavrnil pritožbene ugovore. Sodišče razloge organa prve in druge stopnje povzema kot svoje v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1, ob tem pa glede na tožbena zatrjevanja še dodaja:

9Sodišče je v obravnavani zadevi razpisalo glavno obravnavo, na katero ni pristopil pravilno vabljeni tožnik, temveč njegov brat A.A. Za slednjega je sodišče ugotovilo, da ne more zastopati tožnika, saj ni odvetnik ali druga oseba z opravljenim pravniškim državnim (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in drugi odstavek 90. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Glede na dejstvo, da tožnik svojega izostanka iz glavne obravnave ni opravičil, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (drugi in tretji odstavek 58. člena ZUS-1).

10Za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo njihovih posledic Vlada RS imenuje državno in regijske komisije za ocenjevanje škode. Člane komisij iz prejšnjega odstavka imenuje vlada iz vrst strokovnjakov in predstavnikov državne uprave, lokalnih skupnosti, javnih služb, gospodarskih družb ter zavarovalnic. Oškodovanci na svoje stroške zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli zaradi naravne ali druge nesreče in jo predložijo pristojni komisiji v oceno in potrditev. Materialno škodo in druge posledice naravnih in drugih nesreč komisije ocenjujejo na podlagi metodologije¹, ki jo predpiše Vlada RS (97. členi ZVNDN). Torej sam postopek ocenjevanja škode je določen v ZVNDN, kjer je tudi predvideno, da je ugotavljanje škode prepuščeno pristojni komisiji, zaradi česar Agencija v konkretnem postopku ne more spreminjati cenitve in tako posegati v ugotovljeno dejansko stanje, ki temelji na posebej določeni metodologiji (97.a člen ZVNDN).

11Tožnik v tožbi uveljavlja napačno ugotovljen procent višine poškodovanosti oz. škode, in sicer so vse parcele pozeble 100% in 90%. Agencija je v začetku 2018 poslala tipske obrazce-zahtevke za dodelitev pomoči za odpravo posledic pozebe, kot to določa drugi odstavek 18. člena ZUOPPKP, pri čemer je podatek o poškodovanosti v višini 90% za obravnavane GERK-e že vpisan v obrazec na podlagi podatkov, ki jih je pridobila od URSZR v elektronski obliki iz aplikacije Ajda, ki jo vodi URSZA, v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZUOPPKP.

12Na podlagi potrjene ocene škode je s strani vlade je tožena stranka pripravila Program odprave posledic škode po pozebi 2017, ki ga je na te ugotovitve potrdila Vlada RS dne 30. 11. 2017, zato je Agencija v postopku tudi vezana. Program povzema Uredbo 702/2014/EU² z dne 25. 5. 2014, ki določa, da je osnova za izračun pomoči izpad dohodka. Izpad dohodka je povprečni letni prihodek zmanjšan za prihodek v letu škodnega dogodka. Uredba 702/2014/EU tudi določa, da se za zavarovane nasade pomoč skupaj s sredstvi, ki ji jih izplača zavarovalnica - zavarovalnina ne sme presegati 80% (oz. na območjih OMD) izračunanega izpada dohodka. Podatki o povprečnih pridelkih po posameznih cenilnih okoliših so objavljeni na spletni strani URSZR³. V primeru zavarovalnih nasadov, se lahko znesek bistveno zniža ali pa se znesek pomoči sploh ne dodeli zaradi že sprejetih sredstev s strani zavarovalnice, ki presegajo v Uredbi 702/2014/EU maksimalno določeno višini sredstev.

13Glede na dejstvo, da je Agencija je vezana na ugotovitve URSZR in državne komisije, ki je verificirala škodo in ni imela podlage, da spremeni podatek oz. procent poškodovanosti in je tudi v tem delu tožbena graja neutemeljena.

14Višina pomoči je bila za leto 2017 izračunana po formuli: višina pomoči = izpad dohodka x delež podpore. Hkrati pa je bilo treba zagotoviti, da pri določitvi višine sredstev, ki se upravičencu dodelijo za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu ali vinogradništvu, le ta ne preseže 80 odstotkov, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa 90 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer se seštevajo med drugim izplačila zavarovalnih zneskov za škodo po pozebi v sadjarstvu ali vinogradništvu (drugi odstavek 17. člena ZUOPPKP). Pri oceni pomoči po škodi je zato treba upoštevati tako višino pomoči po ZUOPPKP prejeta sredstva s strani zavarovalnice. Upoštevati je treba, da je zavarovanec prejel državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije in je tako državna pomoč vključena tudi v prejeto zavarovalnino. Izguba dohodka se dejansko matematično določi za vsakega posameznega upravičenca. Zato je škoda izračunana za individualnega oškodovanca lahko različno. Sredstva se dodelijo, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja, kar je v obravnavanem primeru presegala.

15Agencija je ugotovila, da je tožniku zaradi pozebe, ki je prizadela Republiko Slovenijo v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 utrpela izpad dohodka v sadjarstvu in vinogradništvu in glede na opisan postopek izračuna škode pravilno priznala škodo v višini 1.500,77 EUR.

16Po obrazloženem, ko sodišče tudi ni našlo drugih uradno upoštevnih kršitev določb upravnega postopka iz drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 in je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

¹ Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08).
² Uredba o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
³ http:/www.so112.si/slo/tdocs/pridelki povprečje.xls