VSL Sklep IV Cp 383/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik in dolžnica krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Dosedanji tek postopka

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 12. 2019 zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagal, da se mu začasno dodeli otrok varstvo in vzgojo, zavrnilo je tudi predlog dolžnice za izdajo začasne odredbe, da se njej začasno dodeli otrok v varstvo in vzgojo ter da se upniku pravica do stikov z otrokom začasno odvzame, delno pa je ugodilo podrednemu predlogu upnika in tudi po uradni dolžnosti odločilo, da stiki med otrokom in upnikom potekajo vsak torek in četrtek od 15.00 do 18.00 ter ob sobotah od 9.00 do 18.00, preostali čas pa otrok preživi z dolžnico, hkrati je še odločilo, da dolžnica ne preda otroka upniku na stik, če pri njem zazna, da je pod vplivom alkohola, zagrožena je bila tudi denarna kazen v višini 200,00 EUR v primeru kršitve začasne odredbe. Dolžnica je zoper sklep vložila ugovor.¹

2Na naroku 12. 5. 2020, ki ga je sodišče prve stopnje razpisalo zaradi odločanja o ugovoru, sta udeleženca sklenila sodno poravnavo, s katero sta spremenila izrek sklepa sodišča prve stopnje z dne 24. 12. 2019 v delu, ki se nanaša na stike, v ostalem je odločitev sodišča prve stopnje ostala nespremenjena. Stranki sta se dogovorili, da ima upnik stike z otrokom vsak torek in četrtek od 15.00 do 18.15, med vikendi od 23. 5. do 24. 5. 2020, od 6. 6. do 7. 6. 2020, od 20. 6. do 21. 6. 2020 - v sobotah od 9.15 do 18.15 in v nedeljo od 9.15 do 12.15, od 4. 7. do 5. 7. 2020 pa stik v soboto in nedeljo traja od 9.15 do 18.15, od 17. 10. 2020 dalje pa so stiki vsak drug vikend od sobote 9.15 do nedelje ob 18.15.

3Upnik je 8. 7. 2020 predlagal, da se dolžnici izreče denarna kazen. Navajal je, da v soboto 4. 7. 2020 in v nedeljo 5. 7. 2020, ni mogel prevzeti otroka ob 9.15, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, ker ga dolžnica ni pripravila, ker naj bi otrok spal. V soboto je otroka prevzel ob 10.50, v nedeljo pa ob 11.00.

4Dolžnica je v odgovoru na predlog navajala, da je otroka izročila upniku kasneje, ker otrok zaradi zdravstvenih težav, povezanih z dihanjem, ni mogel ponoči spati in je zaspal šele proti jutru, zato je dolžnica menila, da je v korist otroka, če spi še kakšno uro. Večkrat je klicala upnika, da bi mu sporočila, da otrok še spi, vendar je upnik njene klice ignoriral. Pošiljal ji je le sporočila, očitno z namenom, da na sodišču prikaže drugačno dejansko stanje.

5Upnik je na odgovor dolžnice odgovoril in zatrjeval, da si je dolžnica izmislila, da je imel otrok zdravstvene težave, zaradi katerih ponoči ni spal. Vztrajal je, da se dolžnico denarno kaznuje, ker preprečuje stike upnika z otrokom.

Odločitev sodišča prve stopnje

6Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je dolžnica dolžna v roku petnajstih dni od prejema sklepa plačati na račun sodišča 200,00 EUR (I), da bo v primeru, če dolžnica ne bo izpolnila te obveznosti, sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni (II), da se za primer ponovne kršitve sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani I Z 51/2019 z dne 24. 12. 2019 v zvezi s sodno poravnavo z dne 12. 5. 2020, ki je bila sklenjena pri Okrožnem sodišču v Kranju I Z 4/2020, nasprotni udeleženki določi denarna kazen v višini 250,00 EUR (III), da je dolžnica dolžna upniku povrniti stroške postopka v zvezi s predlogom za izrek denarne kazni v znesku 242,66 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (IV).

Pritožbene navedbe

7Dolžnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ima mladoletni otrok (rojen ... 2017) težave z zdravjem. Pogosto ima vneta ušesa, ima povečano žrelnico, ki zapira hoano za več kot 80 %, zaradi česar težko diha, zlasti ponoči oziroma v spanju, kar izhaja iz njegove zdravstvene kartoteke in izvida Pediatrične klinike UKC ... Pritožbi priloženi izvidi potrjujejo otrokove težave. Upnik neutemeljeno zatrjuje, da si je dolžnica izmislila otrokove težave s spanjem. Posledično je zmotna ugotovitev sodišča, da bi dolžnica lahko otroka pravočasno uspavala, da bi bil otrok kljub nekajurnem slabšem spancu naslednji dan ob 9.15 dovolj spočit za stik z očetom. Dolžnica je večkrat pojasnila, da upnik že v času trajanja zunajzakonske zveze otroka ni nikoli uspaval. Otrok ni nikoli prespal pri upniku, zato upnik ne ve, kakšne težave glede spanja ima otrok. Zaradi zdravstvenih težav otrok celo noč ni spal, zaspal je šele proti jutru, kar je upnik ignoriral. Upnik se je strinjal, da je bolje za otroka, da zjutraj kakšno uro dlje spi, kot da se ga na silo zbuja, zaradi česar je dolžnici poslal sporočilo z vprašanjem, kdaj naj pride po otroka. Upnik ni zavrnil navedb, da mu je dolžnica poskušala po telefonu sporočiti, kakšno je stanje otroka. Dolžnica je večkrat klicala upnika po telefonu, kar pa je slednji zavračal. Dolžnica je zato utemeljeno sklepala, da se upnik strinja s preložitvijo stikov. Otrok praktično celo noč ni spal, zato je bilo po mnenju dolžnice bolje, da otrok malo dalj spi. Dolžnica ni nikoli preprečevala upniku stikov z otrokom, prav tako ni onemogočala stika kritičnega dne. Dolžnica ni problematizirala, če upnik ob določeni uri ni vrnil otroka in mu je občasno omogočala daljše stike. Dolžnica je bila deležna očitkov upnika, da je preprečila stike 31. 12. 2019 in 2. 1. 2020, čeprav je sklep prejela šele 6. 1. 2020.

Odgovor na pritožbo

8Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in navaja, da ni prejel zdravniških izvidov, ki jih je pritožbi priložila dolžnica.²

Odločitev o pritožbi

9Pritožba ni utemeljena.

10Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 12. 2019 in na podlagi sodne poravnave odločilo, da se 4. 7. 2020 in 5. 7. 2020 stiki upnika v nedeljo podaljšajo do 18.15, s tem, da otrok (do takrat) ni nikoli prespal pri upniku. Sodišče prve stopnje je očitno glede na dokaze (predvsem glede na mnenje CSD), s katerimi je razpolagalo v navedeni fazi postopka, začasno določilo stike upnika z otrokom, ki so nujno potrebni zaradi varstva otrokovih koristi, ker je zaupalo dolžnici, ne le, da bo otroka predala na stike ob določeni (dogovorjeni) uri, marveč da bo otroka pripravila na stike in da bo stike pri otroku vzpodbujala, čeprav so njena ravnanja v preteklosti (pred izdajo sklepa in sodne poravnave) nakazovala, da dolžnica stikom nasprotuje (glej npr. predlog dolžnice za izdajo začasne odredbe in ugovor, v katerem je trdila, da so določeni stiki na podlagi sklepa sodišča prve stopnje preobsežni, čeprav je take stike predlagal CSD, in je predlagala stike le enkrat tedensko od 15.00 do 18.00, v vlogi z dne 9. 1. 2020 pa je navajala, da stiki niso v korist otroka, ni tudi pripeljala otroka na stike 31. 12. 2019 in 2. 1. 2020, ker je njen pooblaščenec šele 6. 1. 2020 prejel sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 12. 2019, čeprav je pooblaščenka upnika ta sklep po elektronski pošti poslala neposredno dolžnici, iz priloženih dokazov pa izhaja, da je dolžnica elektronska sporočila pregledovala, itd).

11Presoja utemeljenosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je dolžnico denarno kaznovalo, je vezana predvsem na oceno njenih ravnanj ob izročitvi otroka upniku ob stikih 4. 7. 2020 in 5. 7. 2020. Zdravstvena dokumentacija potrjuje otrokove zdravstvene težave s spanjem in utrujenostjo, pa vendar pritožbeno sodišče sledi prepričljivim argumentom sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da dolžnica ni dokazala, da bi prav v nočeh pred (dvema zaporednima) stikoma, otrok imel zdravstvene težave, ki jih opisuje dolžnica, in zaradi katerih otroka ni mogla predati upniku ob dogovorjeni (oziroma sodno določeni) uri.

12Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi dolžnica morala poskrbeti, da bi otrok odšel spat ob primerni uri in če bi dolžnica ravnala na tak način, ne bi bilo zatrjevanih težav, še posebej glede na pozno uro začetka stika, ko upnik prevzame otroka na domu dolžnice. Če bi morda še sprejeli tezo, da je bil dogodek v petek zvečer za dolžnico presenečenje, pa ni najti razloga, zaradi katerega dolžnica ni ob nastopu zdravstvenih težav v soboto zvečer o tem obvestila upnika. Neprepričljive so navedbe dolžnice, da je prav ob vikendu, ko se je povečal obseg stikov, dvakrat zaporedoma v soboto in nedeljo prišlo do težav, ki bi opravičevale zamudo pri predaji otroka. Pri otroku niso bile izkazane posebne zdravstvene težave ne pred in tudi ne po končanih (dveh zaporednih) stikih, ki bi opravičevale ravnanje dolžnice, da je zamujala s predajo otroka za skoraj dve uri.

13Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz sporočil upnika ne izhaja, kot zatrjuje dolžnica tudi v pritožbi, da se je upnik strinjal s kasnejšo izvedbo stika, ker je dolžnici večkrat poslal telefonsko sporočilo, da čaka pred hišo na predajo otroka in da naj dolžnica sporoči, kdaj bo lahko prevzel otroka. Povsem neprepričljiva pa je pritožbena teza, da je upnik na ta način soglašal, da prevzame otroka kasneje, ker otrok ponoči ni spal, ko pa je v postopku prepričljivo ugotovljeno, da je zgolj upnik pošiljal telefonska sporočila dolžnici in da se na njene telefonske klice ni odzval.

14Dolžnica ni navedla nobenega razloga, zaradi katerega upniku ni v soboto ali nedeljo poslala telefonskega sporočila, da bo prišlo do zamude pri predaji otroka, ker otrok ponoči ni spal zaradi zdravstvenih težav. Takšno ravnanje bi bilo razumno, ker je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da stranki ne moreta vzpostaviti sodelovalnega odnosa,³ upnik pa je pravočasno prišel po otroka in čakal pred hišo, da mu ga dolžnica preda. Upnik se ni javljal na telefonske klice dolžnice, pošiljal pa ji je telefonska sporočila, zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, še posebej glede na nezmožnost komuniciranja med strankama, da telefonski klici dolžnice, niso opravičljiv razlog, da je predala otroka upniku v dveh zaporednih stikih s skoraj dveurno zamudo, še posebej, ker zdravstvena dokumentacija otroka, ki jo je predložila dolžnica, ne potrjuje upravičenosti njenega ravnanja.

15Iz mnenja CSD izhaja, da je otrok navezan na oba starša in se ob njima dobro počuti, pa vendar na podlagi sodne odločbe otrok večinoma časa preživi pri dolžnici, v sodni poravnavi pa je tudi posebej določeno, da dolžnica lahko zavrne stik, če je upnik pod vplivom alkohola,⁴ zato je še toliko bolj pričakovana in poudarjena njena dolžnost, da spoštuje in izvršuje začasno odredbo, ko gre za stike upnika z otrokom.

16Sodišče ni storilo formalnih kršitev postopka in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

17Dolžnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, glede na vsebinske razloge, zato upnik in dolžnica krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Ki ga je umaknila ob sklenitvi sodne poravnave.
² Iz vročilnice izhaja, da sodišče prve stopnje zdravniškega izvida ni poslalo upnikovi pooblaščenki.
³ Glej npr. mnenje CSD l. št. 31.
⁴ Podrobneje glej 2. tč. sodne poravnave.