VSM Sodba II Kp 29935/2018

I. Pritožba okrožne državne tožilke se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika odvetnika na pritožbeni stopnji obremenjujejo proračun.

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo I K 29935/2018 z dne 2. 9. 2020 na podlagi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolžena A. A. in B. B. oprostilo obtožbe, ki jima je očitala storitev kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog v sostorilstvu po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. točke do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obeh obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika odvetnika bremenijo proračun.

2Zoper sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega staja, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da oba obdolženca spozna za kriva očitanega kaznivega dejanja in jima z uporabo omilitvenih določil izreče pogojni obsodbi ter obdolženemu A. A. določi kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, obdolženemu B. B. pa kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, temu podrejeno predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

3Na pritožbo sta odgovorila zagovornika obdolžencev, ki predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4Pritožbeno sodišče je o seji senata obvestilo stranke, kot je zahteval zagovornik obdolženega B. B. v odgovoru na pritožbo, udeležila pa sta se je zagovornika obdolžencev. Ker sta obdolženi A. A. po zagovorniku in višji državni tožilec svojo odsotnost opravičila, obdolženi B. B. pa se je ni udeležil, a je bil o njej v redu obveščen, je bila pritožbena seja opravljena v skladu s četrtim odstavkom 378. člena ZKP v njihovi nenavzočnosti.

5Pritožba ni utemeljena.

6Razlogi o odločilnih dejstvih so po oceni pritožbe v napadeni sodbi v precejšnji meri s seboj v nasprotju zato, ker je sodišče prve stopnje o izpovedbi oškodovanca C. C. najprej navedlo, da ni odločilno, kaj je ob pregledu povedal zdravnici, nato pa je na ta del njegove izpovedbe oprlo razloge o tem, zakaj mu ne verjame. Ob tem je neutemeljeno zavrnilo predlog, da pridobi izpis telefonskega klica, ko je zdravnica X 20. 2. 2018 poklicala na OKC Ljubljana v zvezi z dogodkom z oškodovancem, da bi se preverilo dejstvo, ali je oškodovanec dežurni zdravnici povedal, da je konopljo dobil od prijatelja, pa se zdravnica tega več ne spominja, ali pa ji oškodovanec tega ni povedal, kot trdi tožilstvo. Glede okoliščine, da bi naj oškodovanec povedal zdravnici, da je konopljo dobil od prijatelja, je po oceni pritožbe očitno prišlo do nesporazuma med policisti PP Ljubljana Center, ki so prvi govorili z oškodovancem, in PP Grosuplje, ki je obravnavala predmetno zadevo.

7Pritožba nima prav. Dokazna ocena izpovedbe oškodovanca, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje v sodbi, nima nasprotij in pritožba zato neutemeljeno trdi, da so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju. V sodbi so podrobno obrazložene okoliščine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da oškodovancu ni mogoče z gotovostjo verjeti, ko je povedal, da snov, ki jo je zaužil, izhaja iz nakupa preko spletne strani www.---.si, to je iz iste pošiljke, v kateri je prejel dve steklenici konopljinega olja, pri čemer je pravilno ocenilo tudi izpovedbi oškodovanca in zdravnice X glede njunega pogovora ob zdravniškem pregledu. Z dokazno oceno tudi ni v nasprotju zaključek, da ni odločilnega pomena, kaj je oškodovanec pri pregledu povedal zdravnici, kot trdi pritožba, pa tudi ne odločitev sodišča prve stopnje, da kot nepotreben zavrne dokazni predlog za pridobitev izpisa klica zdravnice 20. 2. 2018 na OKC Ljubljana, kar je v sodbi prav tako sprejemljivo obrazložilo. Navedeni dokazni predlog je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnjen, saj se z njegovo izvedbo, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ne bi ugotovilo nobenih odločilnih dejstev, navedena zdravnica pa je bila zaslišana kot priča in je obravnavo oškodovanca v dežurni službi opisala. Priča X se namreč česa drugega v zvezi s pogovorom z oškodovancem ni spominjala, pritožbeno sodišče pa se strinja z zaključkom, da za presojo ni bistvenega pomena, ali je policistu povedala, da ji je oškodovanec rekel, da je predmetno snov dobil od prijatelja, saj ni mogoče z gotovostjo sklepati, da ji je oškodovanec o teh okoliščinah povedal po resnici. Izvedba ostalih dokazov, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, namreč ne potrjuje zaključka, da je obdolžencu storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana, saj izpovedba oškodovanca glede tega kdaj, od koga in na kakšen način je dobil predmetno snov, ni prepričljiva, kar je podrobno in tehtno obrazložilo in pravilno zaključilo iz podatkov, ki jih je ugotovilo v zvezi s pošiljko, v kateri naj bi oškodovanec navedeno snov prejel. Pritožba zato neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje navedenemu dokaznemu predlogu ugoditi. Tudi če bi iz telefonskega klica zdravnice na OKC Ljubljana izhajalo tudi kaj o tem, kje bi naj oškodovanec predmetno snov dobil, in tudi če ne bi rekel, da jo je dobil od prijatelja, kot predvideva pritožba, to za zaključek, da je navedeno snov dobil od obdolžencev, ne bi zadostovalo. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP torej ni podana, sodišče prve stopnje pa z zavrnitvijo navedenega dokaznega predloga tudi ni nepopolno ugotovilo dejanskega stanja.

8Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP naj bi bila po oceni pritožbe podana tudi zato, ker v napadeni sodbi ni ocenjena izpovedba priče D. D. glede upočasnitve razpada THC-ja v snovi, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu. D. D., ki je opravil preiskavo zasežene snovi, je namreč povedal tudi, da okoliščina, da je bila zasežena snov shranjena v hladilniku in zavita v alufolijo, kot je povedal oškodovanec, nedvomno upočasni razpad THC-ja v snovi in takšna hramba lahko ohrani večino vsebnosti THC-ja. Navedeno je po oceni pritožbe odločilnega pomena, saj potrjuje izpovedbo oškodovanca, da je snov hranil tri leta od nakupa v hladilniku in da gre za snov, ki sta mu jo prodala obdolženca.

9Pritožba nima prav. Čeprav v sodbi navedeno pojasnilo priče D. D. ni povzeto, je razvidno, da je sodišče prve stopnje ocenilo njegovo izpovedbo tudi v tem delu, saj je pojasnilo, da tudi iz njegove izpovedbe ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je bila predmetna snov daljše časovno obdobje, po navedbah oškodovanca nekaj let, hranjena v hladilniku (točka 17 in 18 obrazložitve sodbe). Iz nadaljnjih razlogov sodbe je razvidno, da torej tudi ugotovitev izvedenca glede vsebnosti THC-ja v snovi, kadar je snov zavita v alufolijo in hranjena v hladilniku, kar upočasni razpad THC-ja v snovi, ne potrjuje izpovedbe oškodovanca s takšno stopnjo gotovosti, da bi bilo mogoče nedvomno zaključiti, da se je oškodovanec navedenega dne zastrupil s snovjo, ki jo je dobil pred tremi leti in nato ves čas hranil v hladilniku.

10Bistveni kršitvi določb kazenskega postopka, ki ju uveljavlja pritožba, nista podani, neutemeljena pa je tudi graja na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je namreč vsa odločilna dejstva pravilno in popolno ugotovilo, zagovor obdolženca in izvedene dokaze je pravilno ocenilo ter v sodbi tehtno obrazložilo svoj zaključek, da ni dokazano, da sta obdolženca storila očitano kaznivo dejanje. Razloge, ki jih navaja v sodbi, pritožbeno sodišče v celoti sprejema in jih povzema kot pravilne, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

11Pritožba ponuja presojo dokazov, ki po njeni oceni potrjuje, da je obdolžencema očitano kaznivo dejanje dokazano. Navaja, da iz elektronskega sporočila, ki ga je oškodovanec poslal na naslov info@---.si 15. 7. 2015 ter iz izpovedbe oškodovanca in njegove žene E. E. nedvomno izhaja, da je oškodovanec na podlagi naročila prejel snov, ki je bila oglaševana kot CBD smola z izredno visoko vsebnostjo CBD-ja, čeprav je imela v sebi prepovedan THC, ta snov pa je povzročila, da se je navedenega dne zastrupil. Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da izpovedbama oškodovanca in njegove žene ne bi verjelo, in nobene podlage ni imelo za sklepanje, da ni dokazano, da je bila navedena snov v pošiljki obdolžencev. Neutemeljeno je dvomilo v njuni izpovedbi zaradi domnev, kaj naj bi oškodovanec policistom povedal glede tega, kdaj in od koga je kupil snov, ki jo je zaužil ter zavrnilo dokazni predlog, da zasliši policistko Y o tem, kaj je oškodovanec v bolnišnici povedal v prvem razgovoru s policisti, pa tudi predlog, da pridobi uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja, ki so ga sestavili policisti PP Ljubljana Center ter vso morebitno drugo dokumentacijo, ki se v zvezi s predmetno zadevo morebiti še nahaja pri njih, saj je policist Z povedal, da naj bi bil na njihovi PP izdelan še uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja. V primeru, če obdolženec policistom ni povedal, da je konopljo kupil pred enim mesecem in da jo je kupil od prijatelja, bi sodišče moralo zaključiti, da je njegova izpovedba glede nakupa pred tremi leti od obdolžencev resnična, zato je bilo po oceni pritožbe tudi ta dokaz potrebno izvesti. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje okoliščine, ki po njeni oceni potrjujejo, da oškodovanec po dogodku ni povedal, da je snov kupil od prijatelja kasneje, ne pa pred tremi leti od obdolžencev, in da snovi, ki jo je zaužil, zagotovo ni dobil nikjer drugje, kot je izpovedal tudi na glavni obravnavi. Po njeni oceni že vsebina naročila kaže na to, da je oškodovanec ob konopljinem olju naročil tudi oglaševani naravni ekstrakt z visoko vsebnostjo CBD, pa sta mu obdolženca podtaknila konopljino smolo, v kateri je namesto CBD komponente prevladoval TCH, s katero se je oškodovanec po zaužitju po skoraj treh letih od nakupa zastrupil. Glede pošiljke še navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo zagovor obdolženega B. B., ki v nasprotju z obdolženim A. A. sploh ni vedel za kakšno VIP ceno izdelkov za redne stranke, temveč je celo navedel, da za redne stranke ni imel posebne cene. Meni, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je oškodovanec dobil dve pollitrski steklenici konopljinega olja po VIP ceni 15,00 EUR za steklenico in da je poštnina znašala 3,90 EUR, zmoten, pri čemer poudarja tudi, da injekcijska brizgalka z 2,5 ml konopljine smole nima posebne teže, sicer pa obdolženi A. A. ekstrakta ne bi oglaševal, če ga ne bi mogel dobaviti. Glede oglasnega sporočila še navaja, da ni nikjer zaslediti cene, temveč zgolj navajanje, da obstaja CBD smola po zelo dostopni ceni, glede na minimalno količino in sam oglas pa je mogoče tudi zaključiti, da je šlo v primeru CBD smole za reklamni izdelek, ki ga je oškodovanec prejel brezplačno, oškodovanec pa je lahko obdolženemu B. B. tudi ustno posredoval naročilo ali pa je naročilo posredoval prej ali kasneje. Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo okoliščino, da je bil obdolženi B. B. že spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ker je proizvajal prepovedano drogo konopljo, kar kaže na to, da je lahko proizvajal konopljino smolo z vsebnostjo THC, s katero se je oškodovanec zastrupil, ob tem pa je tudi prezrlo, da je obdolženi A. A. oškodovancu posredno priznal, da mu je poslal predmetno konopljino smolo, kot je razvidno iz oškodovančeve izpovedbe o vsebini njunega telefonskega pogovora po dogodku.

12Povzeta pritožbena ocena izvedenih dokazov temelji na številnih sklepanjih, ki pa ne zadostujejo za zaključek, da je obdolžencema dokazano, da sta oškodovancu 22. 7. 2015 posredovala paket, v katerem je bila navedena snov, ki jo je oškodovanec hranil v hladilniku in jo zaužil šele tri leta po prejemu. Ne le predlog za pridobitev izpisa klica zdravnice na OKC Ljubljana, temveč tudi predloga za zaslišanje priče Y in opravo poizvedb pri PP Ljubljana Center o drugih listinah v zvezi z obravnavanim dogodkom in obstoju morebitnega dodatnega uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja, je sodišče prve stopnje, glede na ostale izvedene dokaze, utemeljeno zavrnilo, kar je v sodbi tudi tehtno obrazložilo (točka 5 obrazložitve prvostopenjske sodbe). Dejstvo je, da so v zbranih listinah različni podatki o tem, kaj je povedal oškodovanec o nakupu navedene snovi, a je sodišče prve stopnje v zadostni meri to okoliščino z zaslišanjem prič poskusilo razjasniti in nadaljnje raziskovanje navedb oškodovanca policiji in zdravnici o tem, kje in kdaj je dobil snov, ki jo je zaužil, glede na ostale izvedene dokaze, ni bilo potrebno. Okoliščine v zvezi s pošiljko, naročeno 22. 7. 2015, so bile podrobno raziskane in sodišče prve stopnje je utemeljeno sklenilo, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je snov, ki jo je oškodovanec zaužil, prejel tri leta prej na podlagi naročila, ki jo je podal na spletni strani www.---.si. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo okoliščine glede vrednosti konopljinega olja, ki ga je naročil oškodovanec. Iz njegovega naročila je razvidno, da naroča olje po VIP ceni, iz zagovora obdolženega A. A. pa tudi izhaja, da je bila VIP cena 15,00 EUR za pollitrsko steklenico, pri čemer pritožba prezre, da je bil obdolženi A. A. posrednik, obdolženi B. B. pa proizvajalec tega olja, kar pomeni, da je prodajalec lahko prodal tako imenovanim „VIP strankam“ olje tudi po ceni proizvajalca. Zaključek pritožbe, da sta zagovora obdolžencev o tej okoliščini v nasprotju in da potrjujeta očitek, da je bila oškodovancu v navedenem paketu poslana konopljina smola, je zmoten. Da je obdolžencema storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana, tudi ni mogoče utemeljevati s sklepanjem, da je bila konopljina smola oškodovancu morebiti poslana brezplačno, kot reklama ob litru konopljinega olja, ki je stalo 30,00 EUR, kot navaja pritožba, sicer pa obtožba obdolžencema očita neupravičeno prodajo prepovedanih substanc. Tudi okoliščina, da je bil obdolženi B. B. leta 2016 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, ker je neupravičeno proizvajal prepovedano drogo konopljo, ne zadostuje za zaključek, da je zato nedvomno proizvajal tudi konopljino smolo z vsebnostjo THC, ki je bila poslana oškodovancu, pa tudi navedba oškodovanca o tem, kaj naj bi mu obdolženi A. A. po telefonu povedal, ne potrjuje zaključka, da je obdolženec oškodovancu priznal, da mu je poslal konopljino smolo. Obdolženi A. A. je v zagovoru namreč povedal, da je oškodovanca poklical, ker ga je zanimalo, kaj se je zgodilo in da mu je povedal, da ni mogoče, da bi mu bila poslana smola, torej je ta očitek zanikal. Oškodovančevih navedb o vsebini njunega pogovora torej ni potrdil, in tudi izpovedbo oškodovanca o tem, kar naj bi mu povedal obdolženi A. A., je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo kot nezanesljivo. Ob dejstvih, da je oškodovanec naročil dve pollitrski steklenici konopljinega olja po VIP ceni, pri čemer iz izvedenih dokazov ne izhaja, da je bila takšna cena za eno steklenico višja od 15,00 EUR; da je odkupnina za paket znašala 33,90 EUR, od česar je 3,90 EUR predstavljalo strošek dostave, kar je potrdila dostavna služba; da je oškodovanec v naročilu napisal, da bi želel naročiti „ta naravni ekstrakt - eno stekleničko (škatlo)“, pri čemer pa je obdolženi A. A. povedal, da sam slednjega še ni imel in da je naročilo posredoval soobdolžencu, ta pa je prav tako zanikal, da bi oškodovancu poslal konopljino smolo, sodišče prve stopnje, ob izvedenih dokazih, ni imelo podlage za zaključek, da je obdolžencema storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana ter da gre oškodovancu nedvomno verjeti, ko je trdil, da snovi, s katero se je zastrupil, ni dobil od koga drugega, temveč od obdolžencev.

13Po obrazloženem, in ker tudi v ostalem ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča, je pritožba zoper prvostopenjski oprostilni izrek neutemeljena.

14Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), zato je o pritožbi okrožne državne tožilke odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

15Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena in prvem odstavku 98. člena ZKP.