VSL Sodba in sklep II Cpg 161/2021

I. Pritožbi tožnice proti prvostopenjski sodbi se ugodi in se ta sodba spremeni tako, da mora toženka v osmih dneh od prejema te sodbe plačati tožnici 290,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi

- od zneska 250,00 EUR od 1. 5. 2019 do plačila;

- od zneska 40,00 EUR pa od 15. 5. 2019 do plačila;

II. Pritožbi tožnice proti dopolnilnemu sklepu se ugodi in se ta sklep spremeni tako, da mora toženka v osmih dneh od prejema te odločbe povrniti tožnici njene stroške izvršilnega postopka v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2019 do plačila in njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 492,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 10. 2020 do plačila.

III. Toženka mora v osmih dneh od prejema te sodbe povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 75,60 EUR, v primeru zamude pa tudi z zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

IV. Tožnica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo toženke proti sklepu.

Izpodbijani odločbi

1Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka tožnici plačati 290,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 250,00 EUR od 1. 5. 2019 do plačila¹.

2S sklepom, izdanim dne 28. 10. 2020 (dopolnilni sklep), pa je sodišče tožnici naložilo, da toženki plača tudi njene pravdne stroške v znesku 502,98 EUR s pripadki.

3V obrazložitvi sodbe je ugotovilo sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je tožnica upravnica poslovne stavbe na naslovu ... v L.; (2) da je na tem naslovu toženka etažna lastnica laboratorija, prostora za opravljanje dejavnosti in garaže; (3) da je tožnica iz naslova upravljanja in obratovanja teh prostorov toženki v marcu 2019 izdala račun v višini 1.600,36 EUR; (4) da je ta račun toženka v pretežnem delu poravnala, ne pa v celoti, saj je izvedla izven pravdno pobotanje za 250,00 EUR, ki predstavlja odbitno franšizo (2 x po 125,00 EUR) iz poravnav, citiranih v nadaljevanju; (5) da je 9. 10. 2018 prišlo do škodnega dogodka², v katerem je toženki in njenemu delavcu A. A. nastala škoda; (6) da sta bili v zvezi s tem škodnim dogodkom sklenjeni dve poravnavi in sicer dne 15. 1. 2019 med toženko in Zavarovalnico X. d. d.³, dne 17. 1. 2019 pa med delavcem toženke A. A. in to zavarovalnico in (obe poravnavi sta na list. št. 13); (7) da je delavec toženke A. A. tožnici odstopil terjatev, ki naj bi jo imel do tožnice iz naslova odbitne franšize v znesku 125,00 EUR; ter med drugim,(8) da je pri izplačilu odškodnine iz vsake od poravnav zavarovalnica skladno z dogovorom z drugo pogodbeno stranko odbila znesek 125,00 EUR, ki predstavlja odbitno franšizo, zaradi česar je toženki in njenemu delavcu plačala za ta znesek nižjo odškodnino.

4Upoštevajoč ta dejstva je sodišče presodilo, da je toženka terjatev tožnice iz vtoževanega računa v višini 1.600,36 EUR utemeljeno pobotala s svojo nasprotno terjatvijo do tožnice v višini 250,00 EUR iz naslova odbitne franšize (2 x po 125,00 EUR). Pojasnilo je, da je obveznost tožnice, da na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe sama poravna tisti del odškodnine, ki predstavlja odbitno franšizo, saj to določa 25. člen Splošnih pogojev Zavarovalnice X. d. d.⁴ (v nadaljevanju: SP) Stališče tožnice, da so s sklenitvijo poravnave zavarovalnica in druge odgovorne osebe proste drugih odgovornosti iz obravnavanega škodnega dogodka, kot je navedeno v poravnavi, se po presoji sodišča prve stopnje nanaša le na morebitne druge odškodninske zahtevke, ki bi izvirali iz tega škodnega dogodka⁵. Zato je tožbeni zahtevek tožnice na plačilo 250,00 EUR skupaj s stroškom za opomin v višini 40,00 EUR, zavrnilo.

5S sklepom (pravilno: dopolnitveni sklep), ki ga je izdalo 28. 10. 2020, pa je sodišče tožnici, ki je v pravdi propadla, naložilo, da toženki povrne njene stroške postopka v znesku 502,98 EUR s pripadki. To odločitev je (med drugim) oprlo tudi na prvi odstavek 154. člena ZPP.

Pritožba tožnice proti sodbi in proti dopolnilnemu sklepu ter odgovor toženke in pritožba toženke proti sklepu ter odgovor tožnice

6Tako proti prvostopenjski sodbi kot proti dopolnilnemu sklepu je tožnica vložila pravočasno pritožbo. V obeh pritožbah je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V obeh pritožbah je tudi predlagala spremembo izpodbijanih odločb sebi v prid.

7Toženka je vložila pritožbo proti dopolnilnemu sklepu, pa tudi odgovor na tožničino pritožbo. V obširni pritožbi je zahtevala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa povrnitev višjih svojih pravdnih stroškov. Priglasila je tudi svoje stroške pritožbenega postopka.

8Toženka pa je odgovorila na pritožbo tožnice proti sklepu o stroških postopka.

K odločitvi o pritožbah

9Pritožbi tožnice sta utemeljeni, pritožba toženke pa ne.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

10Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV, primerjaj 495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 3. točki obrazložitve te sodbe, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

K odločitvi o pritožbi proti sodbi

11Iz poravnav (list. št. 13), ki sta jih sklenili na eni strani Zavarovalnica X. d. d., na drugi strani toženka (dne 15. 1. 2019), oziroma delavec toženke A. A. (dne 9. 1. 2019), je razvidno, da je toženka utrpela škodo v višini 440,60 EUR, njen delavec pa v višini 1.000,00 EUR. S tema poravnavama pa so se Zavarovalnica X. in toženka oziroma A. A. dogovorili, da zavarovalnica toženki izplača 315,60 EUR, njenemu delavcu pa 875,00 EUR. Iz opomb na vsaki od poravnav je razvidno, da je v ponujeni odškodnini upoštevan temelj (100 % škoda ter odbitna franšiza v znesku 125,00 EUR). Iz same poravnave pa izhaja, da sta pravdni stranki soglasni, da so s plačilom dogovorjenega zneska zavarovalnica in odgovorne osebe proste vsakršnih obveznosti iz škodnega dogodka v razmerju oškodovanca.

12Iz gornje obrazložitve je torej razvidno, da je toženka utrpela škodo v znesku 440,60 EUR, njen delavec A. A. pa v višini 1.000,00 EUR, pri čemer sta oba pristala na izplačilo znižane odškodnine, vsak za znesek 125,00 EUR, kolikor znaša odbitna franšiza⁶.

13Odbitna franšiza je lastna udeležba zavarovanca pri škodi, ki jo nosi sam, če je ta manjša ali enaka franšiznemu znesku. Po določilu drugega odstavka 25. člena SP (B5), se takrat, kadar je dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), odškodnina, ki jo je dolžna plačati zavarovalnica po zavarovalnem primeru, zmanjša za znesek, ki je dogovorjen v zavarovalni pogodbi. Zavarovanka iz zavarovalne pogodbe je tožnica. Zavarovalnica pa je v vsaki od sklenjenih poravnav (list. št. 13), v soglasju s toženko oziroma njenim delavcem A. A., ki sta oškodovanca, odbitno franšizo odštela od ugotovljene škode in znesek odbitnih franšiz, ki ga sicer po SP trpi tožnica, prenesla na vsakega od oškodovancev. Kot je zapisano v vsaki od poravnav, sta toženka in njen delavec A. A. soglašala s tem, da so tako zavarovalnica kot tiste osebe, ki so odgovorne za škodo, s plačilom dogovorjenega zneska prosti vseh obveznosti iz škodnega dogodka v razmerju do oškodovancev. S podpisom poravnave na nižji znesek od višine nastale škode, sta se oba oškodovanca odpovedala uveljavljati tisti del odškodnine, ki predstavlja odbitno franšizo. To iz vsake od poravnav popolnoma jasno izhaja.

14Glede na gornje razloge drži pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje pravno zmotno meni, da je toženka utemeljeno izvršila pobot svoje in odstopljene terjatve s terjatvijo tožnice iz omenjenega računa. S tako presojo je namreč sodišče prve stopnje kršilo določilo prvega odstavka 82. člena OZ, iz katerega izhaja, da se določila poravnave upoštevajo tako, kot se glasijo.

15Sledeč določilu drugega odstavka 25. člena SP je torej znesek franšize zahtevek zavarovalnice do zavarovanca, to je do tožnice, ne pa do oškodovanca. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, pa je toženkin zahtevek proti tožnici neutemeljen. Po prepričanju pritožbenega sodišča bil utemeljen le v primeru, če bi Zavarovalnica X. d. d. zahtevek iz naslova odbitne franšize, ki ga ima do svojega zavarovanca (tožnice), cedirala na toženko. Ker pa tega ni storila, oziroma iz trditvene podlage toženke to ne izhaja, je tudi pravno stališče zavarovalnice z dne 22. 2. 2019 (list. št. 15), ki ga je v spis vložila toženka, da ji mora za franšizo znižano odškodnino izplačati tožnica, pravno zmotno.

16Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je prvostopenjska sodba oprta na zmotno uporabljeno pravo.

O ugotovljeni absolutni bistveni kršitvi določil pravdnega postopka

17Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je ta obremenjena tudi z absolutno bistveno kršitvijo določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v obrazložitvi niso navedena vsa pravno določilna dejstva. Zato preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč. Kadar sodišče prve stopnje zagreši tako kršitev, na katero pritožbeno sodišče sicer pazi po uradi dolžnosti, mora na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, razen če lahko zagrešeno kršitev samo odpravi. In prav to je pritožbeno sodišče tudi storilo. V sprotnih opombah (od 2. do 6.) je ugotovilo manjkajoča pravna dejstva. To pa je lahko storilo le zato, ker ta dejstva med pravdnima strankama niso bila sporna. Pritožbeno sodišče je sicer v SMV vezano na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje. Upoštevajoč drugi odstavek 214. člena ZPP se namreč neprerekana dejstva štejejo za priznana tudi v fazi odločanja o pritožbi⁷.

Obrazložitev obrestne odločitve

18Ker je, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, v zvezi s predlogom za izvršbo, terjatev v znesku 250,00 EUR zapadla v plačilo 30. 4. 2019, opomin za plačilo tega zneska pa 14. 5. 2019, mora toženka plačati tožnici od prvega zneska tudi zakonske zamudne obresti od 1. 5. 2019, od drugega v višini 40,00 EUR pa od 15. 5. 2019. Sklep o izvršbi, v katerem so bili tožničini izvršilni stroški odmerjeni na 74, 00 EUR, je toženka prejela 3. 6. 2019. Upoštevajoč 8 dnevni paricijski rok mora zato tožnici od 12. 6. 2019 plačati tudi zakonske zamudne obresti od priznanih izvršilnih stroškov.

19Glede na zgornje razloge je pritožbeno sodišče na podlagi določila pete alineje 258. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te odločbe.

K odločitvi o pritožbah obeh pravdnih strank proti sklepu

20Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo stroškovne odločitve. Ker je tožnica v pravdi uspela, ji mora toženka povrniti vse njene pravdne stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

21Iz tega sledi, da je odločitev o toženkini pritožbi proti sklepu konzumirana v odločitvi, s katero je pritožbeno sodišče ugodilo tožničini pritožbi (II. točka izreka drugostopenjske odločbe).

22Upoštevajoč stroškovnik in veljavno odvetniško tarifo je pritožbeno sodišče priznalo tožnici za sestavo dopolnitve tožbe, za prvo pripravljalno vlogo in za zastopanje na naroku, vsakič po 200 točk, za odsotnost iz pisarne v času poti pa 40 točk, to je skupno 640 točk, kar ob vrednosti točke na dan izdaje te odločbe znaša 384,00 EUR. Upoštevajoč 3,70 EUR EUR iz naslova kilometrine, tožnici priznani pravdni stranki znašajo 387,70 EUR, upoštevajoč 2 % materialne stroške pa 395,95 EUR. Ker je takratna pooblaščenka tožnice odvetnica M. M. zavezanka za DDV, je tožnici na priznano nagrado pritožbeno sodišče odobrilo še 22 % DDV v višini 87,00 EUR. Upoštevajoč še 10,00 EUR doplačila za sodno takso, tožnici priznani pravdni stroški znašajo 492,45 EUR. Višje nagrade od te ji pritožbeno sodišče ni priznalo, saj je preostala priglašena nagrada všteta v osnovna opravila. Ker je prvostopenjsko sodbo toženka prejela 21. 10. 2020, bo morala tožnici v paricijskem roku osmih dni, to je od od 29. 10. 2020 dalje tožnici plačati tudi zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov.

K določitvi o stroških pritožbenega postopka

23V pritožbenem postopku tožnica ni več imela kvalificiranega zastopanja. Obe pritožbi je napisala sama. Zato ji je pritožbeno sodišče priznalo le plačano takso za pritožbeni postopek in sicer za pritožbo proti sodbi 54,00 EUR, za pritožbo proti sklepu pa 21,60 EUR, kar skupno znaša 75,60 EUR. Te stroške bo morala toženka tožnici povrniti v osmih dneh od prejema te odločbe. Če tega ne bo storila, pa ji bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

24Do priglašenih pritožbenih stroškov za odgovor na pritožbo proti sklepu pa tožnica ni upravičena zato, ker materialnih stroškov ni specificirala, takse za odgovor na pritožbo pa zakon ne predpisuje.

¹ O zahtevku na plačilo obresti od zneska 40,00 EUR sodišče ni odločilo.
² Odločilnega pravnega dejstva, da je za nastalo škodo odgovorna tožnica, sodišče prve stopnje ni ugotovilo, čeprav to izhaja iz četrtega odstavka III. točke navedb tožnice, ki jim toženka ni oporekala.
³ Prav tako v prvi sodbi ni izrecno ugotovljeno, da je imela tožnica z zavarovalnico X. d.d. sklenjeno pogodbo za zavarovanje odgovornosti, čeprav to smiselno tudi izhaja iz treditvene podlage pravdnih strank.
⁴ Vsebine določila tega člena sodišče prve stopnje v razlogih ni povzelo. Ta je povzeta v nadaljevanju te sodbe.
⁵ Katere druge odškodninske zahtevke ima sodišče v mislih, ob tem, ko iz vsake od poravnav (na list. 13) izhaja, da je z izplačilom dogovorjenega zneska tako zavarovalnica kot odgovorna oseba prosta vsakršne obveznosti iz tega škodnega dogodka, pa v obrazložitvi ni pojasnilo.
⁶ Dejstev, povzetih v 11. in 12. točki te obrazložitve sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni ugotovilo. V 3. točki obrazložitve svoje sodbe je le skopo povzelo nekatere navedbe toženke, v 4. točki pa ob sklicevanju na drugi odstavek 214. člena ZPP zapisalo ugotovitve, povzete v točkah 3. (1) in 3. (3) te obrazložitve.
⁷ Enako Jan Zobec, Pravdni postopek s komentarjem, GV 2009, 3. knjiga, stran 442, 3. točka.