VSRS Sklep VIII DoR 53/2017-6

Revizija se dopusti glede naslednjega vprašanja:

- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec tožniku plačati odškodnino v višini 4.645,54 EUR neto, na to plačati akontacijo dohodnine, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 7. 8. 2010 do plačila. Postopek je ustavilo v delu za plačilo 315, 81 EUR. Ugotovilo je, da je bil tožnik zaposlen pri tožencu kot pripadnik stalne sestave Slovenske vojske in kot tak napoten na opravljanje svoje dolžnosti v tujino, in sicer v enote ISAF, misija Afganistan. V tem času mu ni bil zagotovljen tedenski počitek. Tožniku je priznalo vtoževani znesek, čeprav je izračunalo urno postavko v višini 29,89 EUR (× 8 ur dnevno × 22 dni = 5.260,64 EUR).

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženca in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na plačilo akontacije dohodnine od dosojenega neto zneska odškodnine v višini 4.645,54 EUR (zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka). V preostalem delu je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. V tem delu se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravnim stališčem sodišča prve stopnje.

3Toženec je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

- Ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo, ali pa za drug prejemek iz delovnega razmerja?

- Ali se od odškodnine oziroma dosojenega zneska za neizrabljeno pravico iz delovnega razmerja (tedenski počitek) plačajo davki in prispevki po enakih pravilih, kot to velja (razen v izjemnih primerih - Zakon o dohodnini, v nadaljevanju ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami) za klasično odškodnino za premoženjsko oziroma nepremoženjsko škodo (za katero so izkazani elementi odškodninske odgovornosti), navkljub temu, da ne gre za klasično odškodnino? Ali se od opisane odškodnine sploh lahko plačujejo davki in prispevki, glede na to, da ne predstavlja niti klasične odškodnine niti (drugega) dohodka iz delovnega razmerja?

- Ali predstavlja dosojeni znesek odškodnine v konkretnem primeru (katere izračun in višina je oprta na plačo tožnika v spornem obdobju, za katero so bili že plačani davki in prispevki kot dohodek iz delovnega razmerja) davčno osnovo (torej bruto znesek) in se prispevki in davki odvajajo od njega, ali pa predstavlja zgolj neto znesek in se mora znesku prišteti še pripadajoče davke in prispevke?

- Ali se od odškodnine za nezagotovljen tedenski počitek plača dohodnina po prvem odstavku 42. člena ZDoh-2 (od slovenske plače) ali kot pri dohodku iz delovnega razmerja?

- Ali se od dosojene odškodnine plačajo prispevki?

- Kakšen je pravni status posebnega misijskega dopusta in posebne odsotnosti oziroma odmora v trajanju 96 neprekinjenih ur v razmerju do zagotavljanja dela tedenskega počitka pripadnikov SV na mirovnih misijah oz. ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede statusa in namena posebnega misijskega dopusta?

- Ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede določitve metodologije izračuna višine prisojenega zneska po urni postavki in ne po dnevni postavki (kot je v primerih neizkoriščenega letnega dopusta)?

- Ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, kaj pomeni prost dan oz. dan tedenskega počitka oz. ali tudi predpisano oblačilo, hišni red, osebna oborožitev in druge varnostne zahteve (glede gibanja) pripadnikov Slovenske vojske na mirovnih misijah pomenijo opravljanje dela oz. poseg v dan, ki je namenjen tedenskemu počitku oz. pomenijo, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen?

- Ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve pravnega standarda teden?

- Ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede zastaranja spremenjenega (povečanega dela obstoječega ) zahtevka?

- Ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno v zvezi z vprašanjem zamude toženke?

4Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podani razlogi za dopustitev revizije glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa.