VSRS Sklep I Kr 7493/2021

Predlogu za prenos krajevne pristojnosti se ugodi in se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v L.

A.

1Okrožno državno tožilstvo v J. je na Okrajno sodišče v J. zoper osumljeno A. A. vložilo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi kaznivih dejanj grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1 in zalezovanja po 134.a členu KZ-1.

2Okrajna sodnica B. B. je zaradi obstoja tehtnih razlogov po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) Vrhovnemu sodišču predlagala prenos krajevne pristojnosti. Navaja, da se osumljenki očitajo kazniva dejanja na škodo predsednika Višjega sodišča v J. C. C., predsednice Okrožnega sodišča v J. D. D. in na škodo E. E., odvetnika v J. Osumljenka je bila kot pripravnica zaposlena na Višjem sodišču v J., v predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj pa državna tožilka predlaga tudi zaslišanje direktorice Višjega sodišča v J., F. F., ter sodnice G. G. Oškodovanec E. E. pa je tudi sin višjega sodnika I. I., zaposlenega na Višjem sodišču v J. Predlagateljica ocenjuje, da bi navedene okoliščine pri osumljenki in javnosti lahko vzbudile dvom v nepristranskost sojenja tako pristojnega sodišča kot katerega od drugih okrajnih sodišč sodnega okrožja J. Vrhovnemu sodišču predlaga, da za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče.

B.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo neodvisnega in nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).

4Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika je zagotovljena s tem, da pri njem niso podane takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločati nepristransko (t.i. subjektivni videz nepristranskosti). Pravica do nepristranskega sojenja vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni videz nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

5Predlog za prenos krajevne pristojnosti je glede na tesnejšo povezanost med okrajnimi sodišči kot stvarno pristojnimi sodišči na območju Višjega sodišča v J. na eni ter osumljenki očitanimi kaznivimi dejanji in dokaznimi predlogi v predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj na drugi strani, utemeljen. Z izjemo ene so vse v okviru posameznih preiskovalnih dejanj predlagane priče po službeni dolžnosti v kolegialnih odnosih s sodniki pristojnega sodišča in s sodniki drugih okrajnih sodišč s sodnega območja Višjega sodišča v J. Oškodovanca in predlagatelja kazenskega pregona sta namreč (tudi) predsednik Višjega sodišča v J., višji sodnik C. C., s tem sodiščem je bila osumljenka kot sodniška pripravnica v času obravnavanih dejanj tudi v pogodbenem odnosu, ter odvetnik E. E., sicer sin drugega višjega sodnika z Višjega sodišča v J., I. I. Predlog za pregon v zvezi s tretjim kaznivim dejanjem na škodo Okrožnega sodišča v J. pa je podala predsednica tega sodišča D. D. Državna tožilka je predlagala, da jih Okrajno sodišče v J. zasliši, kakor tudi direktorico Višjega sodišča v J., F. F., in sodnico G. G. z Okrajnega sodišča v K., kjer je osumljenka v času obravnavanih dejanj opravljala volontersko pripravništvo.

6Po ustaljeni sodni praksi sicer poznanstva med sodniki oz. med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar utegnejo okoliščine konkretnega primera v očeh razumnega opazovalca vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča, če bi se posamezna preiskovalna dejanja opravljala na katerem od okrajnih sodišč s sodnega območja Višjega sodišča v J. Osumljenka naj bi namreč na v predlogu opisan način ravnala v okoliščinah opravljanja volonterskega pripravništva na sodnem območju Višjega sodišča v J., kar povezuje vsa tri očitana dejanja, k temu pa je pridružena še osebna narava kaznivih dejanj grožnje domnevno na škodo predsednika tega sodišča oz. zalezovanja na škodo odvetnika, ki je hkrati sin drugega višjega sodnika tega sodišča, ob dejstvu, da je predlagano zaslišanje prič, ki so vse (z izjemo osumljenkine mame) po službeni dolžnosti tesneje povezane prav s sodišči s sodnega območja Višjega sodišča v J.

C.

7Vrhovno sodišče je po ugotovitvi, da predlagateljičine navedbe utemeljujejo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti v smislu 35. člena ZKP, za odločanje v predmetni zadevi določilo Okrajno sodišče v L., ki spada v sodno območje Višjega sodišča v M., in ki je od vseh okrajnih sodišč s tega sodnega območja krajevno najbližje pristojnemu sodišču.