UPRS Sodba II U 353/2018-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožeči stranki kot nosilki rudarske pravice odmerila rudarsko sanacnino za izkoriščanje mineralne surovine - proda, na pridobivalnem prostoru ..., v znesku 40.505,55 EUR in določila, da je zavezanka družba A. d.o.o. dolžna odmerjeno rudarsko sanacnino plačati v enkratnem znesku na vplačilni podračun Eko sklada, J.S. „Rudarski sklad“ v roku 30 dni, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Posebni stroški pri odločanju z navedeno odločbo niso nastali.

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožena stranka sanacnino odmerila na podlagi rudarskega priglasitvenega obrazca za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo za leto 2017, s katerim je zavezanka družba A. d.o.o. priglasila 94.015 m3 mineralne surovine - proda v raščenem stanju. Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1) postane koncesionar nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe in istočasno zavezanec z zagotavljanjem plačevanja rezerviranih sredstev za sanacijo. V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZRud-1 se način in pogoj plačevanja rezerviranih sredstev za sanacijo določi z odločbo, ki jo v skladu z Uredbo o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (v nadaljevanju Uredba) ter določbami koncesijske pogodbe, po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Tožena stranka je ugotovila, da je na podlagi priglasitvenega obrazca za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo, v skladu s Koncesijsko pogodbo, št. 430-84/2007-15 z dne 29. 5. 2008, treba koncesionarju prišteti letno nadomestilo za upravljanje z rezerviranimi sredstvi za sanacijo, pri čemer se višina letnega nadomestila izračuna po enačbi iz 19. člena Uredbe, ki v predmetnem primeru znaša 40.505,52 EUR.

3Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, saj meni, da je dejansko stanje glede pridobljene količine mineralne surovine napačno ugotovljeno. Posledično je bil napačno uporabljen zakon in na zakon oprti predpis, in sicer 19. člen Uredbe, saj je bila kot količina v letu 2017 pridobljene trdne mineralne surovine v raščenem stanju vzeta napačna količina, ki ne odraža dejanskega stanja. Pravilen izračun sanacnine po formuli iz 19. člena Uredbe in ob upoštevanju v letu 2017 dejansko pridobljene mineralne surovine 74.805 m3, da rezultat 32.433,42 EUR. Zaradi napačno odmerjene sanacnine v izpodbijani odločbi tožeča stranka predlaga, da se odločba v celoti odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

4Tožena stranka je ob predložitvi dokumentacije upravnega spisa odgovorila, da je zadeva obsežna in se nanaša na številne druge postopke, na konkretno tožbo se pa nanašajo samo priglasitve mineralne surovine in odločba o odmeri sanacnine za leto 2017. Tožena stranka navaja, da je res prejela dokument tožeče stranke, v katerem se navaja vrsta, količina in kakovost pridobljene mineralne surovine, in sicer količina 74.805 m3. Tožeča stranka pa je naknadno poslala tudi popravek (številka zadeva 0141-42/2006-DE/110-priloga), v katerem je bila navedena nova spremenjena količina mineralne surovine, in sicer 94.015 m3 (do spremembe je prišlo zaradi napačne uporabe parametrov). Na osnovi popravka količine pa je upravni organ izdal izpodbijano odločbo.

K I. točki izreka:

5Tožba ni utemeljena.

6Predmet obravnavane zadeve je višina odmerjene sanacnine za leto 2017, ki jo je tožena stranka odmerila tožeči stranki z izpodbijano odločbo, v višini 40.505,52 EUR.

7Mineralne surovine so last Republike Slovenije, in se mora za njihovo izkoriščanje plačevati ustrezno nadomestilo, to je rudarsko koncesnino za sanacijo območja, kjer je izkoriščanje, ter poteka in je v skladu z Uredbo. Slednja med drugim določa način zagotavljanja sredstev za sanacijo posledic rudarskih del, nastalih zaradi izkoriščanja mineralnih surovin v pridobivalnih prostorih (druga alineja 1. člena Uredbe) ter zagotavljanje nadomestila za izvajanje tistih nalog Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, ki so v zvezi z upravljanjem sredstev za sanacijo, zbrana pri njem (tretja alineja 1. člena Uredbe), kakor tudi način zagotavljanja sredstev za sanacijo (14. - 28. člen Uredbe). Zavezanec za zagotavljanje sredstev za sanacijo je koncesionar (14. člen Uredbe), ki mora sredstva za sanacijo zagotavljati ves čas koncesijske pogodbe (15. člen Uredbe), pri čemer lahko koncesionar zagotavlja sredstva z letnimi plačili kot akontacijo sredstev za končno sanacijo pridobivalnega prostora ali z bančno garancijo.

8Med strankama postopka ni sporno, da sta dne 29. 5. 2008 sklenili Koncesijsko pogodbo št. 430-84/2007-15. Predmet navedene pogodbe je gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine prod, pesek in mivka na območju pridobivalnega prostora ... v Občini ..., v količini 70.000 m3 v raščenem stanju letno.

9Z dnem, ko postane koncesijska pogodba veljavna, postane nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zavezanec za: plačevanje rudarske koncesnine in zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo (52. člen ZRud-1). Osnova za izračun rudarske koncesnine sta velikost pridobivalnega prostora in povprečna cena enote določene vrste mineralne surovine v Republiki Sloveniji. Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine v trdem stanju je kubični meter mineralne surovine v raščenem stanju. Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine, pridobljene v plinastem ali tekočem stanju je kubični meter, za nafto in druge tekoče ogljikovodike pa tona pridobljene mineralne surovine (53. člen ZRud-1).

10V 17. členu Uredbe je določeno, da je strošek končne sanacije pridobivalnega prostora odvisno od načina in vrste izkoriščanja mineralne surovine in se ga določi z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje. Drugi odstavek 18. člena Uredbe določa, da se rudarske sanacnine izračunava in odmerja na podlagi podatkov o stroških končne sanacije pridobivalnega prostora in podatkov v preteklem letu pridobljenih količinah mineralnih surovin v njegovem pridobivalnem prostoru. Za posameznega koncesionarja se podatek o v preteklem letu pridobljenih količinah mineralnih surovin v njegovem pridobivalnem prostoru pridobi z vpogledom v njegov gospodarski priglastiveni obrazec. Prvi odstavek 21. člena Uredbe določa, da rudarsko sanacnino izračuna ministrstvo po enačbi, določeni v 19. členu Uredbe.

11Ministrstvo izda odločbo o odmeri rudarske koncesnine v skladu z določbami Uredbe, v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca (12. člen Uredbe). Strošek končne sanacije pridobivalnega prostora podeli skupno količino mineralne surovine v raščenem stanju, ki jo je v skladu s koncesijsko pogodbo dopustno pridobiti, v m3, to pomnoži s količino v preteklem letu pridobljene trde mineralne surovine v raščenem stanju v m3 in prišteje letno nadomestilo za opravljanje z rezervnimi sredstvi za sanacijo.

12Sodišče iz predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je tožeča stranka na rudarskem priglasitvenem obrazcu za odmero rudarske sanacnine in sredstev za sanacijo za leto 2017 priglasila 74.805 m3 mineralne surovine - proda v raščenem stanju. Naknadno pa je tožeča stranka poslala tudi popravek, v katerem pa je bila navedena nova spremenjena količina mineralne surovine, in sicer 94.015 m3. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ pravilno izračunal sanacnino na podlagi količine mineralne surovine, ki je bila priglašena na priglasitvenem obrazcu za leto 2017 v višini 94.015 m3 pridobljenih količin mineralnih surovin.

13Neutemeljene se izkažejo tožbene navedbe, da je v predmetnem upravnem postopku bilo dejansko stanje glede pridobljene količine mineralne surovine napačno ugotovljeno. Kot obrazloženo je tožeča stranka naknadno, na priglasitvenem obrazcu priglasila za leto 2017 pridobljene količine mineralnih surovin v višini 94.015 m3, kot to izhaja iz podatkov upravnega spisa.

14Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je, v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrnilo. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nobena nova dejstva in novi dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

15Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.