VSL Sklep I Cp 123/2021

I. Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa se glede drugo tožene stranke zavrne in se omenjeni sklep v tem delu glede drugo tožene stranke potrdi.

II. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1S sklepom z dne 19. 12. 2019 je Okrožno sodišče v Ljubljani odločilo:

- da se postopek, ki je bil prekinjen od dne 16. 12. 2016 dalje, nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka),

- da ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku zoper prvo toženo stranko (II. točka izreka).

2Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da ga razveljavi in odloči, da je sodišče prve stopnje pristojno za odločanje o predmetni tožbi (s stroškovno posledico), oziroma da ga razveljavi in zadevo omenjenemu sodišču vrne v ponovno odločanje. V nadaljevanju podaja obširne razloge zoper odločitev o nepristojnosti (II. točka izreka).

3Pritožba zoper odločitev o nadaljevanju postopka zoper drugo toženo stranko ni utemeljena.

4Tožnik je dne 16. 12. 2016 vložil tožbo, v kateri od toženk zahteva plačilo 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2013 do plačila. Dne 29. 3. 2017 je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 16. 12. 2016 dalje. Dne 19. 12. 2019 je nato izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se postopek nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka), in da ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku zoper prvo toženo stranko (to je Banko Slovenije). V obrazložitvi sklepa je (v zvezi z odločitvijo v I. točki izreka) pojasnilo, da zaradi sprejetja (uveljavitve) ZPSVIKOB¹ (s katerim je bila odpravljena protiustavnost, ki je bila predhodno ugotovljena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016) pogojev za prekinitev postopka ni več. Zoper omenjeni sklep se pritožuje tožnik.

5Ker je bil dne 5. 3. 2020 s strani Ustavnega sodišča RS izdan sklep opr. št. U-I-4/20-19, v skladu s katerim se do končne odločitve omenjenega sodišča prekinejo² pravdni postopki iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 19. 12. 2019 presojalo zgolj glede odločitve o nadaljevanju postopka (I. točka izreka) zoper drugo toženo stranko.

6Tožnikova pritožba glede (izpodbijane) odločitve o nadaljevanju postopka ne vsebuje nobenih (konkretnih) razlogov, prav tako pa ni bilo moč ugotoviti obstoja kršitev, na katere to sodišče ob pritožbenem odločanju pazi po uradni dolžnosti. V sklepu z dne 29. 3. 2017 je sodišče prve stopnje svojo odločitev o prekinitvi (glede obeh toženk) utemeljilo z argumentom, da gre v obravnavani zadevi za postopek na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1,³ glede takšnih postopkov pa naj bi Ustavno sodišče RS dne 19. 10. 2016 (in sicer v 4. točki izreka odločbe U-I-295/13) odločilo, da se do odprave protiustavnosti iz 2. točke izreka iste odločbe⁴ prekinejo. Zoper ta sklep se tožnik ni pritožil.

7Dne 22. 11. 2019 je bil z namenom odprave predhodno omenjene protiustavnosti sprejet ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019 in v zvezi s katerim je (kot je bilo predhodno omenjeno) Ustavno sodišče RS dne 5. 3. 2020 izdalo sklep opr. št. U-I-4/20-19. V 1. točki izreka omenjenega sklepa je bilo odločeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje ZPSVIKOB, v prvi alineji 2. točke izreka pa, da se do takrat prekinejo pravdni postopki iz 25. in 45. člena omenjenega zakona. Ta dva člena pa urejata postopanje (postopke) zoper Banko Slovenije (to je prvo toženo stranko). Ustavno sodišče RS je tako (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenije in so bili pred tem (kot je bilo prav tako predhodno pojasnjeno) prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenije), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu (glej 21. opombo sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020). Upoštevaje vse predhodne ugotovitve razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko ni in je odločitev sodišča prve stopnje, da se ta zoper njo nadaljuje, utemeljena.

8Ker pritožbeni razlogi niso opredeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa glede drugo tožene stranke zavrnilo in sklep v tem delu glede drugo tožene stranke potrdilo (2. točka 365. člena ZPP⁵). V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških tega pritožbenega postopka (ki so del nadaljnjih pravdnih stroškov) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

¹ Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 72/19, 19/20 - odl. US.
² In sicer ex lege (glej 35. točko obrazložitve sklepa opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020).
³ Zakon o bančništvu, Uradni list RS, št. 131/06, s kasnejšimi spremembami.
⁴ V kateri je bilo ugotovljeno, da je 265. člen Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 44/16) v neskladju z Ustavo.
⁵ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.