VSL Sodba II Cp 60/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo toženi stranki plačilo 1.300 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 20. 10. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj plača tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 242,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje toženec. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v pisemski ovojnici razen tožbe ni prejel ničesar drugega. Med prilogami ni bilo spremnega pisma, ne poziva, da se mora o zadevi izjasniti. Prepričan je bil, da bo med sojenjem dobil možnost zagovora. Štiri dni pred prejemom tožbe je od iste sodnice dobil poziv za odgovor na tožbo v drugi zadevi. V tistem primeru je v zakonskem roku odgovoril na tožbo. Tako je ravnal tudi v dosedanjih podobnih primerih. Gospod in gospa A. ter njun sin B. so mu grozili, da ga bodo uničili, te grožnje pa se počasi uresničujejo. Sprašuje, če je možno preveriti v spisu, da ni dobil poziva. Navaja še, da je invalidsko upokojen, hodi na psihiatrično kliniko in jemlje močna zdravila.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izdaja zamudne sodbe je posledica pasivnosti tožene stranke, zaradi česar se vzpostavi fikcija, da je tožena stranka priznala tožnikove dejanske trditve. Sodišče zato posledično ne ugotavlja dejanskega stanja. Ne glede na to morajo biti za izdajo zamudne sodbe kumulativno podani pogoji¹, ki jih določa prvi odstavek 318. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani sodbi opravilo preizkus navedenih pogojev in tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo obstoj pogojev za izdajo zamudne sodbe, s katero je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo tožencu plačilo 1.300 EUR z obrestmi, v preostalem delu pa je zahtevek zavrnilo.

6Toženec v pritožbi zanika obstoj pogojev za izdajo zamudne sodbe. Navaja, da ga sodišče ni pozvalo, naj odgovori na tožbo. Trdi, da sodnemu pisanju, s katerim mu je sodišče vročilo tožbo, ni bil priložen poziv za odgovor na tožbo. Pritožbene navedbe niso utemeljene.

7Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožencu vročena tožba s prilogami v odgovor ter poziv za odgovor na tožbo. To je razvidno iz potrdila o vročitvi (vročilnice), ki se v spisu nahaja na list. št. 9.

8Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da poziva za odgovor na tožbo ni prejel, pritožnik domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP, da mu je bil vročen poziv, ni izpodbil.

9Poleg tega se od povprečno skrbne osebe pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o vsebini na ovojnici, in o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen (primerjaj VSRS II Ips 325/2011). Tožena stranka bi morala torej v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino pošiljke to takoj sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejela.

10Tožena stranka domneve, da ji je bilo vročeno pisanje, kakršno izhaja iz pravilno izpolnjene vročilnice, ni izpodbila, zato velja, da je bilo pisanje pravilno vročeno in posledično, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe ter je prvostopenjsko sodišče odločilo pravilno.

11Ostale pritožbene navedbe niso odločilne za odločitev, niti ne morejo izpodbiti pravilnih ugotovitev prvostopnega sodišča, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter sodbo (v izpodbijanem delu) potrditi (353. člen ZPP).

13Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k njeni rešitvi, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

¹ - pravilna vročitev tožbe v odgovor toženi stranki; - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; - da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; - da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana;