UPRS Sodba II U 322/2019-10

I. Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1547/2017 z dne 16. 4. 2019 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožeči stranki se priznajo stroški v višini 285,00 EUR z DDV v 30. dneh po prejemu sodbe, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

1Tožena stranka je dne 16. 4. 2019 izdala sklep, s katerim je odvetniku A.A., ki je opravljal storitve v zvezi z napotnico za izvedbo brezplačne pravne pomoči v zadevi III P 810/2017, priznala nagrado in odvetniške stroške v višini v višini 626,75 EUR, kar predstavlja v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (ZODV) polovico zneska, ki bi mu sicer pripadal po odvetniški tarifi.

2Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožena stranka v presežku zahtevek odvetnika za plačilo nagrade zavrnila, in mu sicer ni priznala nagrade v višini 150 točk za III. pripravljalno vlogo z dne 1. 8. 2018 (temveč samo 50 točk), pri izračunu vrednosti storitve pa je upoštevala vrednost točke 0,459 EUR za vse postavke priglašenih storitev, kot je veljala na dan zadnje opravljene storitve dne 17. 12. 2018.

3Tožnik vlaga tožbo in izpodbija nezakonitost izdanega sklepa iz treh razlogov, in sicer:

- da mu tožena stranka neupravičeno ni priznala stroška za III. pripravljalno vlogo v višini 150 točk ter navedenega tudi ni ustrezno obrazložila, saj je nesprejemljiva teza izpodbijanega sklepa, da je navedeno vlogo štela kot neobrazloženo. Po mnenju tožnika obrazložena vloga v pravdnem postopku v smislu uveljavljene sodne prakse pomeni vlogo, ki vsebuje navedbo dejstev in predlog dokaza za to dejstvo. Citirana – čeprav kratka – vloga oba kriterija po mnenju tožnika navedeno izpolnjuje, zaradi česar meni, da bi morala tožena stranka tožniku odmeriti še dodatno nagrado v višini 100 točk;

- da mu ni bila priznana nagrada za zastopanje dveh strank, saj je v postopku, za katero je bil dodeljen za zastopanje v brezplačni pravni pomoči zastopal dve stranki, za kar mu, v skladu s členom 7/3 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), pripada povečanje nagrade v višini 10 %;

- da je napačno uporabljena tudi vrednost točke, ki jo je pri izračunu uporabila tožena stranka, saj je v času odločanja veljala nova vrednost točke, ki je na dan odločanja znašala 0,60 EUR, zaradi česar bi tožena stranka morala upoštevati to vrednost točke.

4Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5Tožba je utemeljena.

Ad I

6Glede navedb tožeče stranke, da bi morala biti zavrnitev nepriznanja stroškov za III. pripravljalno vlogo v višini 150 točk ustrezno obrazložena, je pritrditi njenim navedbam, saj iz 3 točke tarifne št. 19 OT izhaja, da v smislu priznavanja nagrade odvetniku pripada za III. in nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom 50 % iz tarifne št. 18. Tožena stranka bi morala v izpodbijanem sklepu pojasniti, zakaj v navedenem primeru ne gre za obrazloženo vlogo oziroma takšno vrsto vloge, ki bi ji bilo moč priznati upravičenost plačila zahtevane nagrade oziroma kolikor ni šlo za takšno vlogo, navesti razloge, zakaj tožena stranka šteje, da ne gre za obrazloženo vlogo v smislu navedenega določila.

7Sodišče je po pregledu spisovnega gradiva ugotovilo, da držijo tudi navedbe tožeče stranke, da je v predmetni zadevi zastopal dve stranki, saj je iz sklepa in odločbe št. Bpp 1547/2017 razvidno, da je tožena stranka z navedenim sklepom in odločbo (dne 12. 12. 2017) združila v en postopek zadevah Bpp 1547/2017 in 1548/2017, ker se prošnji obeh prosilcev nanašata na isto zadevo oziroma glede na to, da o navedenih zahtevkih sodišče odloča v enem postopku, kar pa posledično pomeni, da so izpolnjeni pogoji iz 3. točke 7. člena OT ki določa, da se za zastopanje več strank, ki uveljavlja pravico iz iste dejanske in pravne podlage v pravdnih in nepravdnih zadevah, v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči ter upravnih in drugih postopkih, skupna vrednost storitve zviša za 10 % za vsako nadaljnjo stranko. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni niti pojasnila, zakaj navedenega povečanja ni priznala, zaradi česar se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.

8Glede tretje tožbene navedbe tožeče stranke, da je tožena stranka neupravičeno uporabila vrednost točke po OT kot je veljala na dan zadnje opravljene storitve, to je 17. 12. 2018 je tudi v tem delu pritrditi navedbam tožeče stranke, in sicer iz razloga ker drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Tako navedeno pomeni, da v konkretnem primeru čeprav so bila procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe odvetniške tarife, ki je predhodno določala vrednot točke v višini 0,459 EUR, je za odmero stroškov pomemben čas odločanja sodišča, to je 16. 4. 2019, saj na dan odločanja sodišča nastane terjatev za povrnitev stroškov¹. Dne 5. 4. 2019 je bil namreč v Uradnem listu RS, št. 12/2019 objavljen sklep o spremembi vrednosti točke, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in znaša 0,60 EUR. Navedeno pomeni, da je spremenjena vrednost točke začela veljati z dnem 6. 4. 2019 in je torej veljala v času izdaje izpodbijanega sklepa (16. 4. 2019), zaradi česar bi tožena stranka pri izračunu vrednosti storitve morala število ugotovljenih točk za opravljeno storitev pomnožiti z vrednostjo nove točke in je tako zaradi navedenega tudi v tem delu izpodbijana odločitev napačna.

9Navedeno pomeni, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravo napačno uporabljeno, zaradi česar je sodišče, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, tožena stranka pa bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati zgoraj navedene napotke in priglašene postavke odvetnika ustrezno in na predpisan način tudi vrednotiti.

10Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), saj je bilo že na podlagi tožbe zoper izpodbijani sklep ter priloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti. Sodišče pripominja, da glavne obravnave v navedeni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja (opravljeno delo po odločbi BPP, ki med strankama ni bilo sporno) tudi ni bilo potrebno dopolnjevati, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločanje o pravnem vprašanju pravilne uporabe pravnih norm.

Ad II

11Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve priglašenih stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki. Sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti.

12Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

¹ Enako sodba II Cp 1645/2019 z dne 27. 11. 2019 in Psp 263/2019 z dne 21. 11. 2019.