UPRS Sodba II U 238/2020-6

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 110/2020-6 z dne 2. 7. 2020. V obrazložitvi se sklicuje na 5. alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katero se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi s pravnimi sredstvi zoper navedeno sodbo, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, št. Bpp 48/2020-2 z dne 15. 5. 2020. Ker taka prošnja na podlagi določbe 5. alineje 8. člena ZBPP ni dovoljena, jo je organ za brezplačno pravno pomoč po 37. členu ZBPP zavrgel.

2Tožnik je vložil tožbo iz razlogov po vseh točkah prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč določbo 5. alineje 8. člena ZBPP napačno interpretiral in uporabil. Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje v zvezi z nadaljnjim uveljavljanjem pravnih sredstev, pritožbo pa lahko na Vrhovno sodišče RS vloži le oseba z opravljenim pravosodnim izpitom, kar pomeni, da mu je zaradi neodobritve brezplačne pravne pomoči kršena pravica do sodnega varstva. Predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi in tožniku dodeli brezplačno pravno pomoč.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4Tožba ni utemeljena.

5Izpodbijana odločitev temelji na določbi pete alinee 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.

6V predmetni zadevi ni sporno, da tožnik želi brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. II U 110/2020-6 z dne 2. 7. 2020, s katero je bilo odločeno o tožnikovi tožbi zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS št. Bpp 48/2020 z dne 15. 5. 2020, torej odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede tega pa citirano določilo pete alineje 8. člena ZBPP izrecno določa, da se v tovrstnih zadevah brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

7Po presoji sodišča je tožena stranka navedeno zakonsko določbo pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabila in tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more ovreči. Drži sicer, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 110/2020-6 z dne 2. 7. 2020, torej glede možnosti vložitve pravnih sredstev zoper to sodbo, vendar pa se po 5. alineji 8. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi). Drugačna stališča tožeče stranke so v nasprotju s citirano materialnopravno podlago in je po obrazloženem odločitev, da se tožnikova prošnja kot nedovoljena zavrže, pravilna (1. točka drugega odstavka 37. člena ZBPP).

8Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).