VSL Sklep I Cpg 526/2020

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka, ki predstavlja sklep, potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji navadna terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 79.851,00 EUR z obrestmi (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 3.912,91 EUR z obrestmi (II. točka izreka).

2Tožena stranka je zoper II. točko izreka sodbe, ki predstavlja sklep o stroških postopka, pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke oziroma da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik trdi, da se je tekom prvostopenjskega postopka skliceval na stroškovno posledico iz četrtega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po kateri se v primeru, če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena¹ ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena,² zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana. Pritožnik trdi, da se je točno to v postopku zgodilo, saj je tožeča stranka v prijavi terjatve v stečajni postopek navedla, da je najemno razmerje prenehalo, da dolžnik prostorov ni izpraznil, upnik pa mu je izstavil račune po smiselno enakih postavkah, kot so bile predhodno dogovorjene z najemno pogodbo. Najemne pogodbe ni predložila, temveč jo je predložila šele na naroku za glavno obravnavo. Sprašuje se, kako naj bi stečajni dolžnik priznal terjatve po smiselno enakih postavkah, kot so bile dogovorjene z najemno pogodbo, če najemne pogodbe ob prijave terjatve sploh ni prejel, in navaja, da je prerekanje terjatve ob tako nepopolni prijavi logično. Trdi, da bi najemna pogodba prijavi terjatve morala biti priložena, ker tožeča stranka z njo utemeljuje račune za uporabnino, to je višino svoje terjatve.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka prijave terjatve ni temeljila na najemni pogodbi, saj je trdila, da je ta prenehala, temveč na določbi 198. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Le uporabnino je določila po smiselno enakih postavkah, kot so bile predhodno dogovorjene z najemno pogodbo. Kako jo je obračunala, je razvidno iz računov, ki so bili priloženi prijavi terjate v stečajnem postopku. S tem je zadostila zahtevam o vsebini prijave terjatve, ki so določene v prvem do tretjem odstavku 60. člena ZFPPIPP.

7Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno izpostavilo, da upravitelj terjatve ni prerekal zaradi njene nepopolnosti oziroma zaradi tega, ker naj ne bi vsebovala opisa dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokazov o njih in ker ji ni bila priložena najemna pogodba, temveč zaradi tega, ker naj bi terjatev nastala po začetku postopka prisilne poravnave. Razlog prerekanja pa ni vedno in povsem nepomemben, ko to zmotno meni pritožnik.

8Sodišče prve stopnje je z navedbo, da: „V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti glede stroškov tožene stranke 60. člen ZFPPIPP, saj ni bila prijava terjatve v skladu s to določbo,“ imelo v mislih določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Menilo torej je, da je bila prijava terjatve popolna. Le tako je mogoče v kontekstu celotne obrazložitve izpodbijane sodbe razumeti omenjeno navedbo sodišča prve stopnje. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

9Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo „stroškovnega izreka glede višine“. Navaja, da se je v 26. točki obrazložitve izpodbijane sodbe sklicevalo zgolj na specificirani stroškovnik tožeče stranke, njegovih postavk pa ni obrazložilo.

10V primeru, če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, v skladu z ustaljeno sodno prakso praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.³ Obrazložitev same odmere stroškov po posamičnih postavkah, torej po njihovi višini, tako ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledno in tako, da je mogoč njen preizkus, opravilo že v samem stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.⁴ Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka priglasila stroške na zapisnik o naroku za glavno obravnavo, ki je bil opravljen dne 11. 3. 2020. Tožena stranka se je s priglašenimi stroški tožeče stranke tako lahko seznanila. Iz navedenega zapisnika je tudi razvidno, katere stroške in v kakšni višini je sodišče prve stopnje odmerilo tožeči stranki. Priznalo ji je priglašene odvetniške stroške za sestavo tožbe v višini 1100 odvetniških točka (OT), za sestavo prve pripravljalne vloge v višini 1100 OT, za zastopanje na naroku v višini 1100 OT, priglašene materialne stroške in DDV ter stroške sodne takse v višini 1.499,00 EUR. Sami višini odmerjenih stroškov pa pritožnik niti ni konkretizirano ugovarjal.

11Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka, ki predstavlja sklep, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

12Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo tožeča stranka, saj z njim ni pripomogla k rešitve le-te (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Po prvem odstavku 60. člena ZFPPIPP mora prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti vsebovati: 1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in 2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
² Tretji odstavek 60. člena ZFPPIPP pa določa, da mora upnik prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
³ Prim. VS RS sklep III Ips 34/2015.
⁴ Prim. Betetto Nina, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba – Uradni list RS, 2010, stran 59.