UPRS Sodba I U 1509/2019-21

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v korist Mestne občine Ljubljana (MOL) kot razlastitvene upravičenke razlastil zemljišče s parc. št. 1229/2, k.o. ..., v izmeri 3 m2, dosedanjega lastnika – tožnika, ter zemljišče s parc. š. 967/2, k.o. ..., v izmeri 23 m2, dosedanjega lastnika – tožnika (I. točka izreka), odločil, da z dokončnostjo te odločbe MOL pridobi lastninsko pravico na teh zemljiščih in jih prevzame v posest (II. točka izreka), da je po dokončnosti ta odločba podlaga za izbris razlastitvenega postopka in za vpis lastninske pravice na MOL (III. točka izreka), da pri parc. št. 967/2 ugasne in v zemljiški knjigi izbriše pravica prepoved odtujitve in obremenitve ter pri parc. št. 1229/2 ugasne in se v zemljiški knjigi izbriše pravica stvarna služnost/nujna pot/nepravo stvarno breme ter pravica prepoved odtujitve in obremenitve (IV. točka izreka), da je po dokončnosti ta odločba podlaga za izbris povzetih pravic iz prejšnje točke izreka (V. točka izreka) in da je MOL dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 91,8 EUR (VI. točka izreka).

2V obrazložitvi je navedel, da je MOL vložila zahtevo za razlastitev navedenih nepremičnin in predlagala izvedbo nujnega postopka po 19. členu Zakona o javnih cestah (ZJC-B). Organ je izdal odločbo z dne 27. 8. 2014, s katero je dovolil izvedbo postopka za ureditev mej in parcelacijo. Ta odločba je postala pravnomočna 30. 12. 2014. Pristojni geodetski organ (GURS) je izdal odločbo, št. 02112-966/2015-3 z dne 20. 9. 2016, ki je bila potrjena na Upravnem sodišču s sodbo, I U 269/2017 z dne 19. 12. 2017. Iz odločbe GURS je razvidno, da sta iz parc. št. 967 nastali parc. št. 967/1 in 967/2 ter iz parc. št. 1229 parc. št. 1229/1 in 1229/2. Parc. št. 1229/2 meri 3 m2, parc. št. 967/2 pa 23 m2. Tožnik je edini lastnik teh parcel. Organ je opravil ustno obravnavo, kjer je A.A. ugovarjala glede poteka poti po parc. št. 1195/3, ki pa ni predmet tega postopka. ... cesta je kategorizirana lokalna krajevna cesta po Odloku o kategorizaciji občinskih cest (6. člen pod zap. št. 1229). Da poteka ta cesta po parc. št. 967/2 in 1229/2, izhaja iz ortofoto posnetka teh zemljišč, dostopnih na elektronski strani Javnega informacijskega sistema prostorskih podatkov MOL. Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-42/06-6 z dne 20. 3. 2008, pa tudi izhaja, da sta pobudnika tožnik in A.A., zatrjevala, da poteka del te ceste po parc. št. 967 in 1229. MOL je predlagala postavitev izvedenca geodetske in gradbene stroke za potrditev poteka javne ceste na teh nepremičninah, postavitev izvedenca cestnoprometne stroke, da poteka javni promet, ter ogled na kraju samem. Glede na zgoraj povedano in izjavo MOL, da so občani, ki redno vozijo po tej cesti, že zahtevali njeno popravilo, organ meni, da postavitev izvedencev ni potrebna. Z vidika potreb občanov, ki ceste vsakodnevno uporabljajo, ustrezne ureditve prometnih tokov in celotne infrastrukture ter z vidika potreb in dolžnosti MOL je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Prvotni parceli sta merili 655 oziroma 799 m2, tako da gre za relativno majhen poseg v ti parceli. Ker promet poteka že nekaj časa, se uporaba za tožnika ne bo spremenila. Uporaba preostalega dela nepremičnin pa v ničemer ne bo otežena ali onemogočena. Ker MOL ni obrazložila potrebe po uvedbi nujnega postopka, ga organ ni izvedel. Navedel je še razloge k odločitvi v drugih točkah izreka odločbe.

3Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika.

4Tožnik je v tožbi navedel, da se ne strinja z odločitvijo in da vztraja pri svojih navedbah, podanih v upravnem postopku. Ne drži, da bi po spornem zemljišču, ki je predmet razlastitvenega postopka, potekala kategorizirana cesta, in nikoli ni. To je tožnik zatrjeval ves čas postopka. Po zemljiščih s parc. št. 1229/2 in 967/2 nikoli ni potekala javna cesta, ki bi jo določal Odlok o kategorizaciji občinskih cest in tudi sedaj ne poteka. Ta pot v naravi ne poteka tako, kot se zatrjuje, torej ne poteka po zemljiščih, ki so predmet te razlastitve. Ta ugotovitev naj bi izhajala iz ortofoto posnetka, pa ne. Toženka bi morala postaviti izvedenca geodetske in tudi gradbene stroke, kar je predlagala tudi razlastitvena upravičenka MOL. Splošno znano je, da ortofoto posnetek odstopa od dejanskih katastrskih podatkov v naravi je zato ugotavljanje poteka ceste zgolj s temi posnetki nezadostno. Neutemeljeno je tudi sklicevanje organa na postopek pred Ustavnim sodiščem, ker je tožnik izpodbijal Odlok, predmet poteka poti v naravi ni bil predmet postopka. Da pot ni nikoli potekala po parc. št. 967 in 1229, k.o. ..., bo vedela povedati tožnikova mati A.A.. Predlagal je vpogled v obe odločbi ter upravni spis ter svoje zaslišanje. Predlagal je, da sodišče prvostopno odločbo odpravi ter toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

5Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

6Stranka z interesom MOL je v odgovoru na tožbo prerekala vse tožbene navedbe, poudarila, da je tožnik sam v pritožbi zoper odločbo o parcelaciji priznaval, da po teh parcelah poteka cestni promet (pritožba z dne 11. 9. 2014). Tožnik do pritožbe zoper izpodbijani akt nikoli ni trdil, da po teh nepremičninah ne poteka občinska javna cesta. Le glede parc. št. 1195/3, ki pa ni predmet postopka, je njegov pooblaščenec na ustni obravnavi 19. 3. 2018 izjavil, da se A.A. z razlastitvijo ne strinja. Tudi drugostopni organ je v okviru istega postopka razlastitve v prejšnji odločbi z dne 17. 11. 2014 ugotovil, da je bila za dela spornih parcel vložena zahteva za razlastitev, ker po njih poteka kategorizirana občinska cesta, ne da bi občina na teh parcelah pridobila lastninsko pravico. Zato je Ustavno sodišče z odločbo, št. U-I-42/06 z dne 20. 3. 2008, tudi ugotovilo, na pobudo tožnika in A.A., da je kategorizacija v tem delu neskladna z Ustavo, MOL pa naložilo odpravo njegove neustavnosti s sklenitvijo pravnega posla ali z začetkom postopka razlastitve ali, da v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javne ceste. In temu je stranka z interesom tudi sledila. Res je stranka z interesom predlagala postavitev izvedenca, vendar je to storila ob vložitvi zahteve za razlastitev iz previdnosti, ker ob vložitvi še ni mogla vedeti, katera dejstva bodo sporna. Ker dejstvo poteka sporne ceste ni bilo sporno, ni bilo potrebe po izvajanju dodatnih dokazov. Tudi ni mogoče reči, da je splošno znano odstopanje ortofoto posnetkov od dejanskega stanja v naravi. Sicer je pa o vprašanju poteka te javne ceste po predmetnih nepremičninah že odločeno z odločbo o dovolitvi izvedbe postopka za ureditev mej in parcelacije z dne 27. 8. 2014, ki je postala pravnomočna in je tudi realizirana. Predlagala je zavrnitev oziroma zavrženje tožbe, če je vložena prepozno.

7Stranke z interesom B.B., C.C., A.A. in D.D. odgovora na tožbo niso podale.

8Tožba ni utemeljena.

9V tem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o razlastitvi zemljišča s parc. št. 1229/2 v izmeri 3 m2 ter zemljišča s parc. št. 967/2 v izmeri 23 m2, k.o. ..., obe do sedaj last tožnika. Prvostopni organ je svojo odločitev, ki ji je pritrdil tudi drugostopni organ, utemeljil na 19. členu ZJC-B.

10Po prvem odstavku 19. člena ZJC-B se lahko, če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena tega zakona, lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu. Za poseben postopek razlastitve se uporabljajo določbe 92. do 114. člena ZUreP-1, kolikor s tem členom niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena (drugi odstavek 19. člena ZJC-B).

11Tožnik kot poglavitno ugovarja, da po zemljiščih, ki so predmet zahteve za razlastitev oziroma po zemljišču s parc. št. 1229/2 in 967/2 nikoli ni potekala kategorizirana cesta v naravi, kot jo določa Odlok o kategorizaciji občinskih cest oziroma kot to zatrjuje MOL.

12Kot izhaja iz podatkov spisov in kar med strankami ni sporno, je bila razlastitev uvedena na podlagi zahteve stranke z interesom MOL, ta pa je bila vložena, sledeč odločbi Ustavnega sodišča, št. U-I-42/06-6 z dne 20. 3. 2008. Z navedeno odločbo je bilo ugotovljeno, da je Odlok o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 s spremembami), kolikor pod zaporedno številko 1229 kategorizira cesto s številko odseka 220251 ... cesta, od ceste ... do ... ulice, v delu, ki poteka po parc. št. 967, vl. št. 1933, k. o. ..., in po parc. št. 1229, vl. št. 1891, k.o. ..., v neskladju z Ustavo (1. točka izreka), MOL kot razlastitveni upravičenki pa naložilo, da je dolžna ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v UL RS tako, da s pobudnikoma (tožnikom in A.A., tožnikovo mati) sklene pravni posel za pridobitev zemljišč ali v istem roku začne postopek razlastitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javne ceste. Že glede na povedano ni mogoče slediti tožbenemu ugovoru, da je bil predmet ustavne pobude tožnika in A.A. ''zgolj'' Odlok, ne pa tudi potek ceste v naravi. Če pobudnika ne bi izkazala pravnega interesa za vložitev pobude v tem delu, tj. da poteka kategorizirana lokalna cesta po zemljiščih s parc. št. 1229 in 967, k.o. ..., ki sta v njuni lasti (oziroma sedaj v lasti tožnika), Ustavno sodišče njune pobude ne bi vsebinsko obravnavalo, torej o njej odločilo na način, kot je (24. člen Zakona o ustavnem sodišču v zvezi s 25. členom istega zakona).

13Nadalje iz podatkov spisov tudi izhaja, da je bil v okviru postopka razlastitve izveden postopek za ureditev mej in parcelacije na zemljiščih s parc. št. 1229 in 967, k.o. ..., iz razloga, ker je bila zahteva vložena le za del obeh zemljišč. Po 101. členu ZUreP-1, po katerem je bila ta odločba izdana, lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjen, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah predvidenih za razlastitev. Namen iz te določbe dopuščenih pripravljalnih del (torej tudi parcelacije) je torej v tem, da se pred izdajo odločbe o razlastitvi konkretno opredeli in tudi zemljiškokatastrsko določi tisti del nepremičnin, ki je predmet vsake konkretne zahteve za razlastitev. Odločba o dovolitvi pripravljalnih del, št. 352-16/2014-8 z dne 27. 8. 2014, je postala pravnomočna 30. 12. 2014. Na njeni podlagi je bil izpeljan upravni postopek ureditve meje in parcelacije (v katerem je tožnik nedvomno sodeloval), ki je bil zaključen z odločbo GURS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-966/2015-3 z dne 20. 9. 2016. S to odločbo je bil kot urejen evidentiran del meje parcele 1229 s sosednjo parcelo 1193/5 in 967 s sosednjo parcelo 1195/3 (1. točka izreka), v postopku parcelacije pa se je ukinila parcela 967 in sta iz nje nastali parc. št. 967/1 in 967/2, ukinila pa se je tudi parcela 1229 in sta iz nje nastali parc. št. 1229/1 in 1229/2 (2. točka izreka), z grafičnim prikazom urejenih delov mej in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami kot obvezna priloga temu aktu. Ta odločba je bila predmet upravnega spora, Upravno sodišče je o tožbi tožnika zoper to odločbo odločilo s sodbo, I U 269/2017 z dne 19. 12 2017, s katero je tožbo zavrnilo. Na dan izdaje sodbe je odločba postala tudi pravnomočna.

14Glede na zgoraj povedano (in kot smiselno izhaja tudi iz obrazložitev odločb obeh organov) je bil torej v tem postopku razlastitve potek ceste v naravi že pravnomočno ugotovljen. Zato sodišče tožbenega ugovora, da cesta v naravi ne poteka tako, kot to izhaja iz Odloka o kategorizaciji občinskih ceste, kot to zatrjuje MOL, oziroma kot to izhaja iz ortofoto posnetkov, ne sprejema in ga zavrača kot neutemeljenega. V zvezi z ortofoto posnetki tožnik sicer tudi pravi, da je splošno znano, da ti odstopajo od dejanskega stanja v naravi, čemur sodišče ne more pritrditi, že zato ne, ker je trditev popolnoma pavšalna in neizkazana. Sodišče pa zato tudi pritrjuje obrazložitvi prvostopnega organa o zavrnitvi dokaznih predlogov za postavitev izvedenca geodetske oziroma gradbene stroke kot smiselni in racionalni. Po 164. členu ZUP se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja zadeve in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave stranke, izvedence in oglede (drugi odstavek). Ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne dejstvo vplivati na odločitev o zadevi; dokazi se izvedejo praviloma potem, ko se ugotovi, kaj je v dejanskem pogledu sporno ali kaj je treba dokazati (prvi odstavek 165. člen ZUP). Prvostopni organ je torej imel podlago, da je glede na stanje zadeve (torej po izvedeni ureditvi mej in parcelaciji, ravno za potrebe postopka razlastitve) in ostale dokaze, ki jih je izvedel (vpogled v ustavno odločbo, iztis iz Urbinfo oziroma ortoforo posnetek, idr.), odločil tudi, katerih dokazov ne bo izvedel (kot npr. postavitev izvedenca geodetske in gradbene stroke, čemur tožnik sedaj v tožbi ugovarja), ker je ocenil, da je dejansko stanje stvari razčiščeno za sprejem odločitve.

15Tožnik se v tožbi tudi sklicuje na navedbe, podane v dosedanjem postopku. Sodišče tožniku pojasnjuje, da je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo, v katerem mora tožnik navesti (vse – op. sod.) razloge, zaradi katerih toži. Tako določa 30. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče zato navedb, ki jih je tožnik podal med upravnim postopkom, ne pa tudi v tožbi, ni obravnavalo.

16Sodišče je zaradi povedanega po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba je na zakonu utemeljena, našlo pa tudi ni kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

17Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji, ker relevantno dejansko stanje (obstoj javne ceste na nepremičninah, ki so v lasti tožnika) ni sporno, sam potek ceste v naravi pa potrjujejo pravnomočne upravne odločbe oziroma odločba Ustavnega sodišča RS (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

18Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.