VSM Sklep III Cp 769/2020

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v prvem odstavku točke I. izreka znesek 63,89 EUR nadomesti z zneskom 123,89 EUR, znesek 230,00 EUR pa nadomesti z zneskom 290,00 EUR.

II. V ostalem še izpodbijanem in nespremenjenem delu se pritožba nasprotne udeleženke zavrne, pritožba predlagatelja pa v celoti ter se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživnina, določena na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, I P 56/2011 z dne 6. 10. 2011, ki je bila z obvestilom CSD 31. 1. 2020 valorizirana na 166,11 EUR mesečno, zviša za 63,89 EUR mesečno tako, da mora oče za preživljanje mld. hčere, rojene 18. 3. 2004, od 13. 2. 2020 dalje plačevati preživnino v znesku 230,00 EUR mesečno, in sicer do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec na račun njene matere, v primeru zamude je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od naslednjega dne od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka do plačila ter je tako dogovorjeno preživnino dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin (točka I. izreka) in odločilo, da je vsaka stranka dolžna nositi svoje stroške tega postopka.

2Zoper ta sklep se pravočasno, po svojih pooblaščencih, pritožujeta oba udeleženca postopka.

3Predlagatelj po predlogu in nasprotni udeleženec po pridruženem predlogu (v nadaljevanju predlagatelj) sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga njegovo spremembo v smislu ugoditve predlogu za znižanje preživnine ter zavrnitvijo predloga za njeno zvišanje. Navaja, da je bila preživnina nasprotni udeleženki po predlogu in predlagateljici po pridruženem predlogu (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) nazadnje določena s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu dne 6. 10. 2011 v znesku 150,00 EUR mesečno, nazadnje po uskladitvi preživnin določena na 166,11 EUR mesečno. Meni, da je utemeljen njegov predlog, da se preživnina zniža prav iz razloga spremenjenih razmer na njegovi strani, ki pa jih sodišče prve stopnje ni v celoti upoštevalo, posledično je zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zato napačno uporabilo materialno pravo in storilo več bistvenih kršitev določb postopka. V času odločanja o višini preživnine je predlagatelj prejemal mesečni dohodek med 1.500,00 in 1.700,00 EUR, bil je zaposlen v A., zatem pa se je poškodoval, bil več mesecev v bolniškem staležu, njegovo delovno razmerje v A. mu je prenehalo, zato je začel opravljati določena dela kot samostojni podjetnik, hkrati pa se je v letu 2019 zaposlil v Šolskem centru S. (od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019). Dne 4. 5. 2020 se je zaposlil pri Centru in zato z opravljanjem samostojne podjetniške dejavnosti moral prenehati. V letu 2019 je iz naslova s.p. dobil 2.296,94 EUR dobička, iz naslova plače 5.040,10 EUR ter sejnino 422,46 EUR, skupno 7.759,50 EUR dohodka, kar znaša mesečno 646,62 EUR. V mesecu maju 2020 je prejel neto plačo 783,29 EUR, junija 1.119,68 EUR ter ob tem še prejema letno kmetijsko subvencijo 300,00 EUR (30,00 EUR mesečno) in 34,00 EUR sejnine, mandat pa mu bo iztekel v roku dveh let. Pomeni torej, da je v primerjavi z prvotno določeno preživnino, ko je znašal njegov dohodek med 1.500,00 in 1.700,00 EUR, sedaj njegov dohodek približno tretjino nižji. Sodišče ni upoštevalo realnega dohodka, ki ga prejema, hkrati pa je njegovemu dohodku prištelo še stroške za prehrano in prevoz. Prilaga izpiska plače za mesec julij in avgust 2020 (955,68 EUR in 917,24 EUR neto), ki sta nižja od zneska plače za mesec julij 2020, katerega ga je nepravilno in kot edinega upoštevalo sodišče prve stopnje. Prav tako sodišče prve stopnje kot bistveno okoliščino ni upoštevalo, da finančno še vedno vzdržuje sina A. A., brata nasprotne udeleženke, za katerega je do njegove polnoletnosti preživnino v enakem znesku kot predlagatelj za nasprotno udeleženko plačevala njegova mati in sta se preživnini do tedaj pobotali. Medtem je sin postal polnoleten, še vedno pa živi skupaj z njim in ga predlagatelj dejansko še vedno preživlja, poleg skrbi za ostarele starše, za katere je sicer res že pred sklenitvijo sodne poravnave bila sklenjena pogodba o preužitku in določena preživnina 150,00 EUR mesečno, vendar je bilo takrat celotno premoženjsko stanje predlagatelja drugačno. Sedaj se je znašel v finančni stiski, zaradi katere je moral najeti kredit, sodišče se glede tega sploh ni izjasnilo, zato je storilo kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 239. člena ZPP. Neživljenjsko v obrazložitvi sodišče zaključuje, da je sin polnoleten in se je tekom trajanja postopka tudi zaposlil, ter zato predlagatelj do njega naj ne bi imel več nobenih obveznosti. Res je bil takrat v fazi poskusnega dela, njegova zaposlitev še ni bila gotova in po preteku poskusnega dela mu je delovno razmerje pri avstrijskem delodajalcu dejansko prenehalo. Zaradi tega ima predlagatelj še vedno moralno, starševsko dolžnost, da sinu pomaga. Rad bi mu omogočil, da si življenje uredi in si nekaj prihrani, šele potem bo pričel prispevati k skupnemu življenju. Nadalje se protivi tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje o spremenjenih razmerah na strani nasprotne udeleženke, zatrjujoč, da so mesečni stroški, ki znašajo po oceni sodišča 500,00 EUR, bistveno previsoki. Predlagatelj je nasprotoval stroškom v zvezi z učenjem harmonike kot potrebnim stroškom za preživljanje, vsaj ne v znesku, kot ga je zatrjevala nasprotna udeleženka. Ni se namreč strinjal, odločitev je bila povsem enostranska in brez njegovega sodelovanja, da obiskuje učne ure v A., sicer pa je znašal mesečni strošek učenja harmonike v prvotno določeni preživnini 75,00 EUR. Pri presoji preživnine je potrebno vzpostaviti ustrezno ravnovesje med potrebami otroka, pri čemer je potrebno upoštevati nujnost posameznih otrokovih potreb (kar ni strošek učenja harmonike), v primerjavi z zmožnostmi njegovih staršev. Predlagateljevo premoženjsko stanje se je v tem času poslabšalo, izboljšalo pa premoženjsko stanje matere nasprotne udeleženke, ki je ob prvotnem določanju preživnine dobivala nekaj čez 500,00 EUR plače mesečno, danes pa v povprečju 890,00 EUR, kar ni minimalna plača, kot to pojasnjuje sodišče v 27. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Predlagatelj poudarja, da povišanih stroškov učenja harmonike zaradi učenja v A. ne priznava, v zvezi s tem ni bila vzpostavljena ustrezna komunikacija z njim in niti ni bilo podano njegovo soglasje, poleg tega nasprotna udeleženka v celoti zavrača stike z njim, čeprav ji je že ponudil pomoč pri kritju nekaterih izrednih stroškov (nakup narodne noše in nakup kolesa). Navaja še, da je mati nasprotne udeleženke neresnično izpovedala, da sta bila z njenim sedanjim možem v letu 2011 do 2015 brezposelna, saj iz javno dostopnih evidenc AJPES-a izhaja, da je on opravljal samostojno podjetniško dejavnost. Poudarja, da so potrebe nasprotne udeleženke višje izključno zaradi stroškov plačila za učne ure harmonike, ki znaša mesečno 116,00 EUR. Strošek je višji za 41,00 EUR (75,00 EUR iz tega naslova je bilo upoštevanih že v prvotno določeni preživnini). Sodišče je preživninsko obveznost dvignilo kar za 90,00 EUR, iz 150,00 EUR na 230,00 EUR mesečno. Poleg tega prejema nasprotna udeleženka Zoisovo štipendijo (predlagatelj je predlagal, da sodišče opravi poizvedbe), hkrati pa opravlja tudi študentsko delo, česar sodišče pri odločitvi ni upoštevalo, zato je odločitev tudi v zvezi s temi okoliščinami pomanjkljiva in sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka. Priglaša stroške.

4Nasprotna udeleženka sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter predlaga njegovo spremembo v smislu zvišanja preživnine na 400,00 EUR mesečno. Meni, da je preživnina prenizko odmerjena, saj je z računi izkazala vse izdatke. V gimnaziji je odličnjakinja, prejema Zoisovo štipendijo, igra harmoniko na mednarodno tekmovalni ravni in je navdušena in uspešna kolesarka. K njenim potrebam prispevajo tudi stari starši, saj mama in njen mož ne zmoreta kriti vseh stroškov. Situacija predlagatelja je v vseh ozirih takšna, da je 400,00 EUR preživnine zmožen plačevati, brez da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Prejema plačo in je redno zaposlen, ima še popoldanski s.p. ter na kmetiji pridela veliko hrane, prejema subvencijo in ustvarja katastrski dohodek, prost pa je tudi preživninske obveznosti do sina A. A., ki je odrasel in zaposlen v A., hkrati pa živi s starimi starši, ki imata pokojnino in sta tudi dolžna prispevati k bivanjskim stroškom, ker živijo skupaj. Preživninska obveznost do otroka ima prednost pred zaposlenim sinom, upokojenima staršema, ki prejemata pokojnino in zaposleno bivšo partnerko. Na višino preživnine ne more vplivati kredit, ki ga ima predlagatelj, niti dejstvo, da z nasprotno udeleženko nima stikov. Pritožba graja, da sodišče prve stopnje stroškov ni upoštevalo v priglašeni višini. Čeprav so izkazani z dokazili, se sodišče do le-teh ne izjasni. Sodišče je ugotovilo, da znaša kolektivni strošek bivanja 60,00 EUR (ni priznalo stroške zavarovanja avta, nakupa vinjete in stroškov ogrevanja), čeprav je bil iz tega naslova vtoževan in izkazan znesek 100,00 EUR, hkrati med potrebnimi stroški tudi ni upoštevalo prevozov na ure harmonike, nakupa harmonike, narodne noše, stroškov potovanja na tekmovanja in stroškov za nakup kolesa, računalnika. Zakaj sodišče tega ni upoštevalo, ni pojasnilo in je tako nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Prav tako je kršilo načelo kontradiktornosti, ker nasprotni udeleženki ni poslalo v izjasnitev listin, ki jih je predlagatelj poslal sodišču po koncu naroka za glavno obravnavo 14. 7. 2020. Na naroku je bilo dogovorjeno, da jih predlagatelj predloži v treh dneh. Sodišče jih je poslalo nasprotni udeleženki skupaj s sodbo (pravilno s sklepom), zato se je z njimi seznanila šele po prejemu izpodbijanega sklepa ter nanje ni mogla podati pripomb, s čemer je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti. Priglaša stroške.

5Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo predlagatelja, v odgovoru v celoti obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam predlagatelja kot neutemeljenim in predlaga zavrnitev njegove pritožbe. Priglaša stroške za odgovor.

6Predlagatelj na pritožbo nasprotne udeleženke ni odgovoril.

7Pritožba predlagatelja ni utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa je delno utemeljena.

8V postopku so bile uporabljene določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)¹ ter Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)², subsidiarno pa ZPP na podlagi 42. člen ZNP-1.

9Sodišče prve stopnje je odločilo, da se preživnina iz dosedanjih 166,11 EUR mesečno³ zviša na znesek 230,00 EUR mesečno od dne 13. 2. 2020 dalje. Preživnino je zvišalo za znesek 63,89 EUR mesečno.

10Pritožbeno sporna s strani obeh udeležencev postopka je odločitev o višini preživnine, pri čemer se predlagatelj zavzema za znižanje do sedaj določene preživnine ter graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je preživnino zvišalo, medtem ko se nasprotna udeleženka zavzema, da se preživnina zviša ne zgolj za 63,89 EUR mesečno (na 230,00 EUR mesečno), kot je odločilo sodišče prve stopnje, temveč za znesek, kot ga je predlagala (za 233,89 EUR oziroma na 400,00 EUR mesečno).

11Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbah sklicujeta udeleženca in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, na tej podlagi pa sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, razen kar se tiče višine preživnine, katero sodišče druge stopnje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ocenjuje kot nekoliko prenizko določeno glede na ugotovljene otrokove potrebe in preživninske zmožnosti obeh staršev, upoštevaje pri tem, da morata biti oba starša, seveda v kolikor je to možno v okviru njunih materialnih zmožnosti, enakomerno obremenjena, pri obremenitvi staršev pa se upošteva, ne zgolj prispevek v denarju, temveč tudi skrb za varstvo in vzgojo, ki ga starša otroku nudita, pri čemer je breme slednjega v večji meri na tistem od staršev, pri katerem otrok živi.

12Že določena preživnina se lahko zniža (kar zahteva predlagatelj) oziroma zviša (kar zahteva nasprotna udeleženka) le pod pogojem, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. V kolikor spremenjenih okoliščin v smislu potreb upravičenca oziroma zmožnostih zavezanca sodišče ne ugotovi, ni podlage za spremembo preživnine in to ne glede na to, da slednja morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca. V kolikor pa sodišče ugotovi obstoj spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih je bila preživnina določena (189. člen Družinskega zakonika - DZ), sodišče spremeni višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (197. člena DZ), z izvršilnim naslovom že določeno preživnino bodisi zniža ali zviša.

13V pritožbi nasprotna udeleženka zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti postopka, ker sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki ni poslalo v izjasnitev listin, ki so bile poslane s strani predlagatelja sodišču po koncu naroka za glavno obravnavo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je na naroku 14. 7. 2020 sodišče prve stopnje odločilo, da sklep izide pisno po prejemu listin s strani predlagatelja, s čemer sta se tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka strinjala. Navedene listine, ki so dodatno izkazovale mesečne prejemke predlagatelja, je sodišče upoštevalo ob razsoji v izpodbijanem sklepu. Nasprotna udeleženka v pritožbi ne pove, o čem konkretno se ni mogla izjasniti, navaja pa, da predložene listine dokazujejo, da je predlagatelj zaposlen, lastnik kmetije, katastrskega dohodka, prejemnik sejnin, kar vse je sodišče prve stopnje v razlogih svoje odločitve upoštevalo. Zaradi tega je pritožbena graja o kršitvi pravice do izjave neutemeljena.

Otrokove potrebe:

14Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin v smislu obstoja povišanja otrokovih potreb, čemur sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje.

15Sodišče prve stopnje je v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe otroka po posameznih postavkah, katerih seštevek znaša 508,00 EUR, h kateremu je potrebno prišteti še v točki 21 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovljene stroške bivanja, ki odpadejo na otroka v višini 60,00 EUR. Okvirno ocenjen strošek mesečnih otrokovih potreb je torej cca 570,00 EUR. Pri ugotavljanju otrokovih potreb gre za vrednostni in ne matematični pristop, pri čemer se sodišče sicer opira na potrebe izražene v številkah, vendar to stori okvirno.⁴

16V času določitve preživnine je bil namreč otrok star sedem let, danes gre za 16-letno dijakinjo, ki obiskuje 2. letnik srednje šole. Da so potrebe 16-letne deklice bistveno višje od potreb 7-letnega otroka, bi bilo moč sklepati že na podlagi splošno znanih dejstev, vsekakor pa že ugotovljene konkretne okoliščine v danem primeru kažejo na to. Nasprotna udeleženka sedaj obiskuje srednjo šolo, gimnazijo, s čimer so povezani poleg stroškov šolanja še prevozni stroški, nedvomno je, da za higieno in kozmetiko, frizerja, potrebuje več, kot je potrebovala kot 7 letna deklica, potrebuje telefon, nenazadnje pa je aktivna tudi v športni dejavnosti, kolesarjenju (je včlanjena v kolesarski klub). Iz navedenih razlogov se trditve v pritožbi, da so se potrebe nasprotne udeleženke spremenile zgolj zaradi zvišanja stroškov v zvezi z igranjem harmonike, izkažejo kot povsem neutemeljene.

17Kar se tiče igranja harmonike, je ugotoviti, da je pri nasprotni udeleženki sedaj nedvomno že izražena njena nadarjenost za igranje harmonike, ki jo utrjuje in nadgrajuje z obiskovanje učnih ur v A., pri čemer ni dvoma, da je v tem uspešna (slednje ni pritožbeno grajano) in se udeležuje tovrstnih tekmovanj, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, s čimer so povezani višji stroški, kot so obstajali v času prve določitve preživnine. Res je sicer, kot zatrjuje predlagatelj, da ne gre za nujne, neobhodne življenjske potrebe (kot so to na primer hrana in ostali nujni stroški preživljanja), vendar, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je predlagatelj zmožen delno pokrivati tudi to otrokovo potrebo. Le ta glede na otrokovo nadarjenost in uspešnost, ki je posledica dolgoletnega intenzivnega glasbenega izobraževanja in se odraža tudi navzven (tekmovanja), predstavlja sicer nadstandardno potrebo, ki pa vsekakor pozitivno vpliva na otrokov osebnostni razvoj in je otroku v korist, čeprav ni neobhodno potrebna za življenje, zato je iz obsega otrokovih življenjskih potreb, ni moč izvzeti.⁵ Starša sta zato te stroške v določenem obsegu, če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje (njuna zmožnost pokrivati te stroške), ob dejstvu, da gre za otrokovo korist, dolžna pokrivati. Pritožbena graja predlagatelja, ki se nanaša na igranje harmonike, zato že iz naštetih razlogov ni utemeljena.

18Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da učenje harmonike predstavlja potreben strošek, ki ga je v okviru otrokovih mesečnih potreb priznalo v višini 116,00 EUR (ob ugotovitvi, da je bil ta strošek v času določitve preživnine 75,00 EUR mesečno). Res je, da sodišče prve stopnje v tem okviru ni priznalo vseh s strani nasprotne udeleženke zatrjevanih stroškov, ki ji iz tega naslova nastanejo, kar je predmet pritožbene graje nasprotne udeleženke. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da so stroški iz tega naslova priznani v primerni višini, saj predstavljajo nadstandardne stroške in v kolikor bodo morebiti ta znesek presegli, ga bo morala nasprotna udeleženka bodisi pokriti iz dodatnih sredstev, ki jih prejema iz naslova štipendije, bodisi bo morala določene aktivnosti v zvezi z igranjem harmonike prilagoditi v okvir razpoložljivih sredstev namenjenih tej dejavnosti. Seveda pa ta strošek v ničemer ni in ne more biti odvisen od morebitnega (ne)izvajanja stikov med predlagateljem in nasprotno udeleženko, kakor tudi ne v odvisnosti od vseh ostalih ugotovljenih stroškov mesečnih potreb nasprotne udeleženke.⁶ Hkrati na otrokove potrebe ne more vplivati dejstvo, da ima partner matere nasprotne udeleženke vpliv pri odločitvah, ki se tičejo nasprotne udeleženke.

19Pritožba nasprotne udeleženke v zvezi s strani sodišča prve stopnje priznanimi mesečnimi potrebami, ni utemeljena. Tako otrokove mesečne potrebe ne morejo zajemati stroškov zavarovanja avta in nakupa vinjete, res pa je, da med te stroške nedvomno spadajo tudi stroški ogrevanja, vendar je zanje mati nasprotne udeleženke ob priliki svojega zaslišanja pred sodiščem povedala, da teh stroškov družina nima⁷. Kar pa se tiče pritožbene graje glede stroškov kolesarjenja je ugotoviti, da je sodišče priznalo stroške članarine kolesarskemu klubu v višini 15,00 EUR mesečno, sicer pa so stroški v zvezi s kolesarjenjem zajeti tudi v priznanem strošku za nakup športnih pripomočkov v višini 10,00 EUR, zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ta strošek na mesečni ravni ocenjen primerno. Pritožba tudi neutemeljeno graja, da sodišče prve stopnje ni priznalo 25,00 EUR iz naslova mesečnega stroška za nakup vozovnice, saj iz obrazložitve izhaja nasprotno, znesek iz tega naslova je bil v celoti priznan (glej točko 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nenazadnje je nakup računalnika zajet v stroških šolanja, saj ne gre za strošek na letni ravni. Enako velja za nakup harmonike. Ta strošek je zajet v že priznanih stroških v zvezi z igranjem le te, ob dejstvu, da ne predstavlja letnega stroška.

20V posledici navedenega pritožbi udeležencev zoper s strani sodišča prve stopnje ugotovljene mesečne potrebe nasprotne udeleženke nista utemeljeni.

Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca:

21Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na strani predlagatelja kot preživninskega zavezanca od prvotno določene preživnine do danes ni prišlo do bistvenih sprememb, ki bi kakorkoli utemeljevale njegov predlog, da se preživnina zniža. Tej ugotovitvi se v celoti pridružuje tudi sodišče druge stopnje.

22Res je, da ima predlagatelj sedaj nekoliko nižje prejemke, vendar pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da je ob določitvi preživnine moral skrbeti še za brata nasprotne udeleženke, sina A. A., kar je sedaj odpadlo, ko je sin polnoleten in zaposlen ter prejema plačo. Pritožbena graja, da sin sedaj ni več zaposlen in mora še sedaj predlagatelj zanj skrbeti, ni utemeljena. Potrebno je namreč izhajati iz okoliščin obstoječih v času zaključka glavne obravnave⁸, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje. Zaradi tega sodišče druge stopnje na pritožbene očitke v zvezi s sedanjo brezposelnostjo sicer polnoletnega sina in v zvezi s tem obstoječo skrbjo zanj s strani predlagatelja, ne bo odgovarjalo.

23Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so prihodki predlagatelja nekoliko nižji kot so bili ob določitvi prvotne preživnine, vendar še zmeraj dovolj visoki, da lahko pokrijejo približno polovico mesečnih potreb upravičenke. Sodišče prve stopnje je sicer odločilo, da se preživnina ob dejstvu, da je prišlo do spremenjenih okoliščin in so se potrebe upravičenke zvišale od zadnje določitve preživnine, določi predlagatelju kot zavezancu v višini 230,00 EUR (in se s tem zviša za 63,89 EUR mesečno), vendar pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je predlagatelj zmožen plačevati preživnino v višini 290,00 EUR mesečno ter v tej posledici preživnino zvišalo še za 60,00 EUR in sicer na 290,00 EUR mesečno. Kot je razvidno iz predhodne obrazložitve znašajo mesečne potrebe otroka v višini približno 570,00 EUR, kar pomeni, da bo prispevek predlagatelja kot zavezanca v znesku 290,00 EUR mesečno dosegel približno polovični prispevek v denarju za otrokove potrebe. Sodišče druge stopnje pa ocenjuje, da je glede na svoje prihodke, ob upoštevanju prihodkov matere, sposoben plačevati v tej višini določeno preživnino. Morebitna brezposelnost partnerja matere nasprotne udeleženke, ki jo izpostavlja predlagatelj v svoji pritožbi, na predlagateljevo obveznost plačevanja preživnine v smislu, da bi plačeval nižji znesek preživnine, ne more vplivati. Za nasprotno udeleženko sta prvenstveno dolžna poskrbeti njena starša.

24Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagatelj prejema mesečno približno 1.100,00 EUR neto, poleg tega dobiva še 300,00 EUR letno mesečnih subvencij ter katastrski dohodek in sejnino, kar vse po oceni sodišča druge stopnje nedvomno kaže na to, da je predlagatelj zmožen plačevati mesečno preživnino v višini 290,00 EUR.

25Ni utemeljena pritožbena graja predlagatelja, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo njegove mesečne plače, ki naj, kot trdi v pritožbi, ne bi presegala 1.000,00 EUR (njegova povprečna mesečna plača naj bi znašala 951,48 EUR). Sodišče druge stopnje ocenjuje, da tudi, v kolikor sledimo pritožbi, da njegova povprečna mesečna plača znaša približno 951,00 EUR (brez stroškov prehrane in prevoza na delo), ob upoštevanju ostalih prihodkov dobi mesečno cca. 1.000,00 EUR. Tudi v tem primeru je predlagatelj ob dejstvu, da je dolžan skrbeti zgolj zase in nasprotno udeleženko⁹, znesek 290,00 EUR, ki bi obsegal nekaj več kot četrtino njegovih mesečnih dohodkov, nasprotni udeleženki za njeno preživljanje nedvomno zmožen plačevati. Nasprotna pritožbena izvajanja niso utemeljena.

26Mati nasprotne udeleženke bo morala za preživljanje nasprotne udeleženke prispevati približno enako v denarju kot bo prispeval predlagatelj (49 % proti 51 %)¹⁰, pri tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da ji poleg denarnih sredstev ostane še celotna skrb za varstvo in vzgojo nasprotne udeleženke, kar pomeni, da bo breme preživljanja v bistveno večji meri na strani matere kot na strani očeta. Poleg tega ni moč spregledati dejstva, da sta v času prve določitve preživnine oba starša nasprotne udeleženke bila dolžna preživljati tudi svojega takrat mladoletnega sina, kar je sedaj odpadlo (kot izhaja že iz zgornje obrazložitve). Vendar pa mora sedaj mati nasprotne udeleženke skrbeti še za mladoletnega sina B. B., ki izvira iz nove partnerske zveze.

27Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da naj bi se delno zadovoljevale potrebe preživljanja iz otroškega dodatka (točka 28 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Otroški dodatek ni več denarna pomoč otroku, ampak je ta prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok trenutno živi in se po razpadu družine odmeri na novo, upoštevajoč razmere v na novo oblikovani družini, upoštevajoč nove partnerje obeh staršev in tudi otroke, ki jih ti novi partnerji pripeljejo s seboj v družino. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta.¹¹ Napačno stališče sodišča prve stopnje, ob dejstvu, da je sodišče druge stopnje preživnino še dodatno zvišalo, na pravilnost in zakonitost odločitve ne more vplivati.

28Po povedanem je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava preživnino zvišalo še za nadaljnjih 60,00 EUR, na 290,00 EUR mesečno (3. točka 365. člena ZPP)¹², v presežku pa pritožbo nasprotne udeleženke in v celoti pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno ter v nespremenjenem in še izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

29Udeleženca krijeta sama, vsak svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

¹ Ul.l. RS, št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017.
² Ul.l. RS, št. 16/2019.
³ Sodba Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I P 56/2011 z dne 6. 10. 2011 ter obvestilo CSD z dne 31. 1. 2020.
⁴ VSRS sodba in sklep II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017.
⁵ VSRS II Ips 141/2013 z dne 19. 9. 2014, citat: „preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist, takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.“
⁶ Kot je razvidno iz pritožbe predlagatelj pogojuje stike s hčerjo z nudenjem ji pomoči pri kritju nekaterih njenih izrednih stroškov (nakup narodne noše in kolesa).
⁷ Na naroku dne 14. 7. 2020 je mati nasprotne udeleženke med drugim izpovedala: "Ogrevanje imamo...si sami pripravimo drva tam, kjer je bil prej mož doma, ko imajo kmetijo in si sami vsako leto drva naredimo...plačati ni treba..." (list. št. 78 spisa).
⁸ Razen glede naknadno pribavljenih listin, glede katerih sta se stranki odpovedali neposrednemu obravnavanju (bil je izdan pridržalni sklep v smislu določbe četrtega odstavka 321. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 291. člena istega zakona) in se nanašajo na predlagateljeve mesečne prihodke.
⁹ Ne pa tudi za polnoletnega sina, ki lahko za svoje preživljanje prispeva s svojim delom, tudi priložnostnim, glede na to, da je očitno, da se več ne šola in je polnoleten (kar v postopku ni bilo izpodbijano) in tudi ne svojih staršev, ki oba dobivata mesečno pokojnino.
¹⁰ Od ugotovljenih mesečnih potreb otroka v višini cca 570,00 EUR, mora oče plačevati 290,00 EUR, kar pomeni, da znaša očetov delež 51 %.
¹¹ VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.
¹² Z izvršilnim naslovom določena preživnina, nazadnje valorizirana v višini 166,11 EUR mesečno, se je zvišala za 123,89 EUR, to je na 290,00 EUR mesečno.