VSC Sodba PRp 114/2020

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje plačilni nalog Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji z dne 15. 9. 2019 po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po 10. točki četrtega odstavka 50. člena ZCestn ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in odločilo, da stroški ustavljenega postopka o prekršku bremenijo proračun.

2Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter zmotne uporabe predpisa, ki določa prekršek (1. in 2. točka 154. člena ZP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbo in odpravo sodbo ter ponovno odloča o zahtevi za sodno varstvo, saj je sodišče napačno uporabilo določbe ZCestn in ZP-1.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu z 10. alinejo četrtega odstavka 50. člena ZCestn se z globo 800,00 EUR za prekršek kaznuje posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni enaka na OBU napravi (10. alineja prvega odstavka 42. člena ZCestn). Gre torej za kršitev obveznosti iz 10. alineje prvega odstavka 42. člena ZCestn, ki določa, da je obveznost cestninskega zavezanca tudi, da vozi po cestninski cesti in prevozi cestninsko postajo, točko cestninjenja ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu ustreznega cestninskega in emisijskega razreda ali z registrsko številko vozila, ki je enaka zapisu na elektronski napravi. Za istovrstni prekršek se v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 50. člena ZCestn¹ z globo 2.000,00 EUR kaznuje pravna oseba, v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZCestn² pa tudi odgovorna oseba pravne osebe.

5Glede na določbe 50. člena ZCestn je tako najprej potrebno ugotoviti, kdo je cestninski zavezanec, ki je kršil 10. alinejo 42. člena ZCestn. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da 7. člen ZCestn določa cestninske zavezance, ki so: (-) voznik vozila, (-) lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe in (-) uporabnik elektronskega cestninjenja. Po naravi stvari je lahko voznik vozila le fizična oseba, medtem ko so lahko lastnik ali imetnik pravice uporabe ter uporabnik elektronskega cestninjenja tako pravna kot tudi fizična oseba, ki je z upravljavcem cestninskih cest sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja oziroma prevzem obveznosti plačevanja cestnine za določeno vozilo.

6V predmetni zadevi je bil storilcu izdan plačilni nalog zaradi prekrška po 10. točki četrtega odstavka 50. člena ZCestn, ki naj bi ga storil 1. 6. 2019 ob 6.37 uri na avtocesti A1 s tem, ko je na cestninsko nadzornem portalu za cestninski odsek A1 0043 – ... s tovornim vozilom z registrskimi oznakami CE ..., katerega največja dovoljenja masa presega 3500 kg, prevozil točko cestninjenja z OBU napravo, ki je registrirana na vozilo z registrskimi oznakami MB TT-022 in s tem prevozil točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni enaka zapisu na OBU napravi.

7Ob obravnavanju zahteve za sodno varstvo je sodišče prve stopnje ugotovilo:

(-) da je lastnik vozila, s katerim je bil storjen prekršek, in hkrati tudi cestninski zavezanec pravna oseba V. d.o.o., storilec V. B. pa je zaposlen pri tem pravni osebi kot voznik in je 1. 6. 2019 vozil tovorno vozilo z registrsko oznako CE ...;

(-) da je pogodbo z upravljavcem cestninskih cest sklenila družba V. d.o.o. in ne storilec kot fizična oseba

(-) da je prekrškovni organ za isti historični dogodek 15. 9. 2019 izdal plačilni nalog tudi pravni osebi V. d.o.o. in ji izrekel globo po prvem odstavku 50. člena ZCestn;

(-) da v opisu prekrška, ki je priložen plačilnemu nalogu, ki je bil izdan storilcu, ni konkretizirano, da je storilec prekršek storil kot fizična oseba – uporabnik elektronskega cestninjenja (oziroma kot posameznik, na katerega se nanaša četrti odstavek 50. člena ZCestn)

(-) da opis dejanskega stanja prekrška očitanega storilcu tudi ne vsebuje navedb o tem, da je pooblaščen opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe in da je bil prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, kar pomeni, da storilcu ni bil izdan plačilni nalog kot odgovorni osebi pravne osebe (ko bi tudi sicer moral biti kvalificiran po tretjem odstavku 50. člena ZCestn).

Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da storilca ni mogoče obravnavati za isti prekršek kot fizične osebe oziroma posameznika, kot je to storil prekrškovni organ, ker je bila za isti prekršek izrečena globa pravni osebi, ki je lastnik vozila in hkrati uporabnik elektronskega cestninjenja.

8Prekrškovni organ tudi v pritožbi poudarja, da je bil plačilni nalog storilcu izdan kot posamezniku – vozniku tovornega vozila in ne kot odgovorni osebi pravne osebe V. d.o.o., da je bil izdan plačilni nalog tudi pravni osebi na podlagi pridružitvene odgovornosti za ravnanje storilca, torej zato ker je odgovorna za to, da je voznik pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in s sredstvi pravne osebe prevozil točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni bila enaka zapisu na OBU napravi ter da ni kaznoval odgovorno osebo pravne osebe, kot to določa tretji odstavek 50. člena ZCestn, ker ni bilo podane odgovornosti odgovorne osebe. Pritožbeno stališče, da bi moral za tovrstni prekrški biti kaznovan tudi voznik vozila, pa prekrškovni organ utemeljuje s sklicevanjem na drugi odstavek 7. člena ZCestn, ki določa, da so cestninski zavezanci iz prvega odstavka tega člena upravljavcu cestninskih cest solidarno odgovorni za plačilo cestnine, pri čemer je solidarna odgovornost voznika vozila omejena na plačilo cestnine, ki ni bila plačana pri njegovi uporabi cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine.

9Tako stališče pa je zmotno, saj solidarna odgovornost cestninskih zavezancev za plačilo cestnine pomeni, da vsak od njih odgovarja za plačilo cestnine, ki je civilnopravna obveznost. Solidarna odgovornost za prekrške po naravi stvari ne obstaja, saj lahko vsak odgovarja le za tisto kršitev zakona, ki jo je storil sam in je zanjo tudi subjektivno odgovoren. Poleg tega pa iz opisa prekrška tudi ne izhaja, da bi cestnina ne bila plačana ob uporabi cestninske ceste. Zmotno je tudi stališče, da solidarna odgovornost za plačilo cestnine ne izključuje odgovornosti različnih subjektov za storjeni prekršek. V kolikor je prekršek storjen z motornim vozilom, ki je last pravne osebe in je ta tudi uporabnica elektronskega cestninjenja, je lahko poleg pravne osebe za istovrstni prekršek kaznovana le še odgovorna oseba te pravne osebe, voznik kot posameznik pa bi lahko bil kaznovan le v primeru, če bi bil uporabnik elektronskega cestninjenja kot posameznik torej fizična oseba, kar pa glede na zgoraj pojasnjene ugotovitve sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni izkazano. Odločitev sodišča prve stopnje je zato ob upoštevanju navedenega pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena.

10Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

¹ Prvi odstavek 50. člena ZCestn določa: ″Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki: - ima pri sebi, v oziroma na vozilu kakršno koli napravo, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (sedmi odstavek 27. člena in deveta alineja prvega odstavka 42. člena); (-) prevozi točko cestninjenja z OBU napravo na vozilu neustreznega emisijskega razreda (deseta alineja prvega odstavka 42. člena); (-) prevozi točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni enaka zapisu na OBU napravi (deseta alineja prvega odstavka 42. člena).‶
² Z globo 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.