VSC Sklep Cp 472/2020
ECLI:SI:VSCE:2020:CP.472.2020Področje: izvršilno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–12▾
Jedro povzetek sodišča
Za verjetno izkazanost predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kakor tudi za verjetno izkazanost vseh potrebnih predpostavk po 272. členu ZIZ) bi moral predlagatelj za svoje navedbe predložiti tudi dokaze, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je predlagateljev predlog za predlagano začasno odredbo zavrnilo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal, da se je dolžna udeleženka v roku tri dni izseliti iz skupnega bivališča udeležencev tega postopka na naslovu C. ... in bivanje na tem naslovu omogočiti predlagatelju, da ta začasna odredba velja do pravnomočne odločbe v tem postopku in da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.
2Predlagatelj je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, uveljavljal je pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).
3Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane odločitve tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Navajal je, da se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ima v skladu z določilom 36. člena Ustave RS vsak državljan pravico do lastnega doma. Vendar pa to ne pomeni zgolj, kot to trdi sodišče prve stopnje, da ima pravico do lastnega doma le udeleženka, ker ima pravico do lastnega doma tudi predlagatelj, ki se je zaradi nesoglasij med zakonskima partnerjema iz skupnega bivališča moral izseliti. Med udeležencema tega postopka so napetosti trenutno tako visoke, da skupno bivanje ni mogoče, zaradi česar predlagatelju ni preostalo drugega, kot da odide. Predlagatelj nima možnosti drugega bivališča, ker v S. nima sorodnikov, nasprotna udeleženka pa ima več možnosti za prebivanje pri sorodnikih. Sodišče prve stopnje bi moralo predlagatelja preferirati, kar bi še zlasti veljalo v konkretnem postopku, ko grozeče neugodne posledice na obeh straneh niso enakovredne, temveč so na predlagateljevi strani intenzivnejše. Predlagatelj želi doseči, da se nasprotna udeleženka začasno odseli k sorodnikom, pri katerih je že sicer preživljala veliko svojega časa in je z njimi v dobrih odnosih ter da se predlagatelju do ureditve razmer omogoči streha nad glavo. Sodišče bo ob razvezi zakonske zveze v vsakem primeru odločilo o uporabi stanovanja in se bo nasprotna udeleženka, če bo sodišče tako odločilo, po zaključenem postopku lahko v stanovanje ponovno vselila, zato eventualnih posledic, ki bi lahko nasprotni udeleženki nastale zaradi začasne odredbe, ni, oziroma so le-te minimalne.
4Pritožba ni utemeljena.
5Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nikjer ne izhaja trditev sodišča prve stopnje, da ima pravico do lastnega doma le nasprotna udeleženka. Ta pritožbena trditev je brez podlage v izpodbijanem sklepu in zato neutemeljena.
6Predlagatelj v pritožbi ni uveljavljal pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s katero od tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7Predlagatelj v pritožbi ni konkretiziral pritožbenega razloga zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, saj ni pojasnil, katera dejstva naj bi sodišče prve stopnje ugotovilo zmotno in katerih naj ne bi ugotovilo, pa bi jih moralo. Na ta pritožbeni razlog pritožbeno sodišče ne pazi uradoma, zato je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
8Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo dejstvo, ki je odločilno in ga pritožba ne izpodbija, da predlagatelj za svoje navedbe o obstoju uveljavljane predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni predložil nikakršnih dokazov.
9Za verjetno izkazanost predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kakor tudi za verjetno izkazanost vseh potrebnih predpostavk po 272. členu ZIZ) bi moral predlagatelj za svoje navedbe predložiti tudi dokaze, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je predlagateljev predlog za predlagano začasno odredbo zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ).
10Pritožbene novote, ki niso dovoljene, so navedbe, da so trenutno napetosti med udeležencema tega postopka tako visoke, da skupno bivanje ni mogoče, zaradi česar predlagatelju ni preostalo drugega, kot da odide. Predlagatelj teh dejstev v predlogu za začasno odredbo ni podal, v pritožbi pa tudi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v predlogu (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa tudi v pritožbi za te svoje navedbe ni predlagal nikakršnega dokaza.
11Ostale pritožbene navedbe so glede na zgoraj obrazloženo pravno neupoštevne, zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovorilo.
12O pritožbenih stroških ni odločeno, ker jih predlagatelj ni niti zaznamoval.
Vir: Višje sodišče v Celju · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 2. 4. 2021Nazaj na vrh ↑