VSM Sodba I Cp 839/2020

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 2.214,00 EUR nadomesti z zneskom 1.114,00 EUR, v IV. točki izreka se v prvem odstavku odstotek 87,01% nadomesti z 60,30 % ter 12,99% z 39,70%, v drugem odstavku se odstotek 80,75% nadomesti z 56% in 19,25% z 44%, v tretjem odstavku se odstotek 77,44% nadomesti z 53,65% in 22,56% z 46,35%.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 56,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo priznalo tožeči stranki (tožnici) za nepremoženjsko škodo odškodnino v znesku 2.214,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 7. 2018 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo plačilo 77,55 EUR odškodnine tožnici iz naslova potnih stroškov v zvezi z zdravljenjem, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje in v III. točki izreka je toženki naložilo plačilo odškodnine tožnici zaradi izgube na zaslužku za čas od 15. 9. 2017 do 25. 1. 2018 v znesku 1.288,41 EUR bruto. V IV. točki izreka je odločilo o odstotku stroškov katere sta stranki dolžni povrniti druga drugi.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je dosojena odškodnina iz naslova fizičnih bolečin in strahu previsoka, odškodnina iz naslova zmanjšanih življenjskih aktivnosti pa je neutemeljena. Nadalje ugovarja višini prisojene materialne škode zaradi izgube na plači in stroškov povezanih z zdravljenjem, saj bi sodišče moralo razmejiti med poškodbo in degenerativnimi spremembami, zaradi katerih je bilo podaljšano zdravljenje in opravljene dodatne storitve kot je akupunktura. Sodišče pa razmejitve ni opravilo in je celotno izgubo dohodka upoštevalo kot posledico prometne nesreče. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zniža prisojeno odškodnino za telesne poškodbe in materialno škodo. Priglaša stroške postopka.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5Tožnica v predmetnem postopku terja odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo vsled škodnega dogodka z dne 15. 9. 2017, ko se je poškodovala v prometni nesreči in utrpela nateg vratnih mišic, udarnino kolena in udarnino glave. Sodišče prve stopnje ji je prisodilo odškodnino v znesku 3.750,00 EUR, kar predstavlja 3,2 povprečni plači. Pri poškodbi tožnice gre za lahko telesno poškodbo.

6Sodišče prve stopnje je tožnici za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prisodilo odškodnino v višini 2.100,00 EUR. Pritožba oporeka višini dosojene odškodnine, saj so bolečine v vratu in v zgornjih okončinah posledica degenerativnega obolenja in ocenjuje, da je primerna odškodnina iz tega naslova v višini 1.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje ima glede priznane odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem obsežne razloge v 11 do 15 točki obrazložitve in jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilne. Zmotno meni pritožba, da je potrebno upoštevati predhodne neme degenerativne spremembe, ki tožnici pred škodnim dogodkom niso povzročale težav in da je v posledici slednjega potrebna razmejitev težav, ki jih povzročajo degenerativne spremembe od težav nastalih v posledici škodnega dogodka. V sodni praksi je zavzeto stališče, da predhodne degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten sovzrok, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšano življenjsko aktivnost) že pred škodnim dogodkom, v nasprotnem primeru (kot je obravnavani) deljene odgovornosti ni.¹

7Pri odmeri odškodnine je potrebno zraven objektivnih kriterijev upoštevati tudi vse konkretne okoliščine primera². Tožnica je tekom zdravljenja trpela številne nevšečnosti in bila podvržena številnim pregledom ter rentgenskemu slikanju in MR in EMG preiskavama, ki so podrobneje navedene v 14 točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je tako glede na intenzivnost trajanja telesnih bolečin kot sta jih ugotovila oba izvedenca in sicer dva do tri tedne srednje močne bolečine, dva do tri tedne lažje bolečine in ena do dva tedna občasne lažje bolečine in glede na številne nevšečnosti povezane s preiskavami, odškodnino v višini 2.100,00 EUR odmerilo v primerni višini³. Dejstvo namreč je, da tožnica pred škodnim dogodkom v posledici degenerativnih sprememb ni trpela nobenih bolečin, prometna nesreča pa je bila sprožilni element slednjih.

8Sodišče prve stopnje je tožnici iz naslova odškodnine zaradi strahu priznalo odškodnino v višini 550,00 EUR. Pritožba graja prisojeno odškodnino nad 450,00 EUR. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tako odmerjena odškodnina primerna. Tožnica je trpela kratkotrajni hud primarni strah, kar sta potrdila tudi oba izvedenca, nadalje je trpela sekundarni strah v času zdravljenja, bila je zaskrbljena kakšne posledice bodo poškodbe pustile in ali se bodo poškodbe dale pozdraviti. Prav tako je sekundarni strah bil prisoten še ob EMG in MR preiskavah, dokler niso bile izključene hujše nevrološke posledice. Slednje pa pomeni, da je strah pri tožnici trajal skoraj tri mesece. Zato je tudi po oceni sodišča druge stopnje primerna odškodnina iz tega naslova 550,00 EUR kot ga je odmerilo sodišče prve stopnje.

9Sodišče prve stopnje je nadalje tožnici prisodilo odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 1.100,00 EUR. Pri odmeri te odškodnine je bistvena tožnikova zavest, da so njegove življenjske aktivnosti zmanjšane in da zaradi tega trpi duševne bolečine⁴. V predmetni postopek sta bila pritegnjena dva izvedenca, izvedenec travmatolog in nevrolog, ki sta oba pojasnila, da tovrstna poškodba (nateg vratne hrbtenice) ne pušča trajnih posledic in življenjske aktivnosti tožnice zaradi obravnavanega škodnega dogodka trajno niso zmanjšane. Izvedenec travmatolog mag. M.B. je v izvedenskem mnenju pojasnil, da nateg vratnih mišic ni povzročil zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sam mehanizem poškodb je eventualno sprožil nastanek težav, ki jih oškodovanka navaja ob vzrokih, ki niso poškodbeni. Poškodbo je možno šteti le kot sprožilni moment za nastanek navedenih težav. Prav tako je navedel, da oškodovanka sedaj opravlja svoje delo v polnem obsegu brez da bi bila spoznana za invalida, vsaj najnižje kategorije. V konkretnem primeru poškodbeni del - nateg vratnih mišic ne odstopa od povprečja. Težave, ki jih oškodovanka navaja s preiskavami niso objektivizirane in jih ni mogoče pripisati že prisotnim degenerativnim spremembam. Prav tako je prof. dr. A.M. izvedenec nevrolog, pojasnil, da pri tožnici ni trajnih poškodb oziroma te predstavljajo rahlo omejeno gibljivost vratne hrbtenice, občasne lahke do zmerne bolečine in spremenjen občutek po notranji strani desne podlahti roke in četrtem in petem prstu, pri domačih opravilih npr. šivanju ima lahko nekaj težav pri natančnosti, pri poklicu je sicer lahko manj spretna, mora večkrat razgibavati vrat, izogibati pa se mora tudi sunkovitim gibom pri športu, vendar pa ocenjuje, da težave niso tolikšne, da bi ji povzročale duševne bolečine. Pri odmeri odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je treba vselej upoštevati tudi stopnjo teh bolečin⁵. Sodišče druge stopnje glede na podani izvedenski mnenji zaključuje, da življenjske aktivnosti tožnice zaradi obravnavanega škodnega dogodka trajno niso zmanjšane in zaradi slednjega tudi ne trpi duševnih bolečin. Kratkotrajne lažje bolečine pa so bile upoštevane pri odškodnini za telesne bolečine, saj ne gre za takšne, ki bi trajno zmanjševale tožničine življenjske aktivnosti.

10Po oceni sodišča druge stopnje je tako odškodnina iz naslova nematerialne škode ustrezna in ni previsoka ter je umeščena med odškodnine dosojene za podobne primere⁶. Eden od pomožnih kriterijev, ki služi poenotenju sodne prakse za podobne in druge poškodbe je število povprečnih neto plač, ki ustreza znesku prisojene odškodnine. Upoštevaje ta kriterij v primeru podobnih poškodb se pokaže, da se odškodnine za tovrstne primere gibljejo v višini okrog dveh plač oziroma nekje do štirih povprečnih plač. Tožnici je odmerjena odškodnina v višini 2.650,00 EUR, kar predstavlja 2,3 povprečne plače in je po mnenju sodišča druge stopnje povsem primerna.

11Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnice iz naslova odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjša življenjske aktivnosti v celoti zavrnilo, upoštevaje že plačano in valorizirano odškodnino je tožnica upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1.114,00 EUR, kot izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje.

12Pritožba nadalje graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnici priznalo materialno škodo na izgubljenem zaslužku in iz naslova potnih stroškov za obisk terapij, saj meni, da bi sodišče prve stopnje moralo razmejiti med odškodnino glede na sam škodni dogodek in glede na degenerativne spremembe, ki so pri tožnici prisotne, saj celotna odškodnina iz tega naslova ne izhaja iz škodnega dogodka, v ta namen bi moralo sodišče prve stopnje v postopek pritegniti izvedenca finančne stroke.

13Kot je sodišče druge stopnje že navedlo v 6. točki obrazložitve, tožnica zaradi degenerativnih sprememb pred škodnim dogodkom ni imela nobenih težav, zato se glede na ustaljeno sodno prakso ne opravlja razmejitev med degenerativnimi spremembami in samim škodnim dogodkom, saj degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten sovzrok le v kolikor je oškodovanec imel težave že pred škodnim dogodkom. Sama poškodba je namreč bila sprožilni faktor za celotne nevšečnosti tožnice med zdravljenjem. S tem pa je sodišče prve stopnje pravilno tožnici priznalo celotno premoženjsko škodo kot izhaja iz 37. točke obrazložitve, s tem pa v postopek tudi ni bilo potrebno pritegniti izvedenca finančne stroke.

14Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijano sodbo glede prisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v celoti zavrnilo, v preostalem delu pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (5. točka 358. člena ZPP in).

15V posledici spremenjene odločitve o glavni stvari je sodišče druge stopnje na novo izračunalo uspeh strank v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje.

16Toženka je s pritožbo uspela v 34%, zato ji je v tem obsegu tožnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer sodno takso za pritožbo, odmerjeno na 165,00 EUR, kar zanaša 56,00EUR, kot izhaja iz III. točke izreka sodbe sodišča druge stopnje (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP)

¹ VSRS II Ips 948/2006 z dne 5. 2. 2009, VSM I Cp 1067/2018 z dne 21. 5. 2019,
² II Ips 709/2007 z dne 9. 9. 2010, VSK sodba I Cp 77/2017 z dne 30. 8. 2017, VSL II Cp 3445/2013 z dne 12. 2. 2014.
³ VSL II Cp 697/2020, VSL II Cp 3445/2014 z dne 12. 9. 2014.
⁴ VSL sodba II Cp 3445/2014 z dne 12. 2. 2014.
⁵ Jadek Pensa Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga GV Založba 2003, str. 1024.
⁶ II Ips 1259/2008 z dne 16. 4. 2009, II Ips 707/2004 z dne 21. 9. 2006.