UPRS Sodba I U 255/2020-12

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino prošnjo (I. točka izreka) in ugotovila, da stroški postopka niso nastali (II. točka izreka).

2Iz obrazložitve je razvidno, da se je tožničina prošnja v obravnavani zadevi nanašala na prevzem kazenskega pregona v zadevi, v kateri je Okrožno državno v ... odstopilo od kazenskega pregona v zvezi s kaznivim dejanjem goljufije po prvem in tretjem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 20. členom KZ-1. Tožnica je enako prošnjo za brezplačno pravno pomoč že vložila, tožena stranka pa je o njej odločila z odločbo Bpp ... z dne ... 2020. Zato odločitev v obravnavani zadevi temelji na 4. točki prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3Tožnica je zoper navedeni sklep vložila laično tožbo, s katero smiselno predlaga njegovo odpravo.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema vsebino izpodbijanega sklepa in vložene tožbe in navaja, da so tožničine navedbe neutemeljene, saj z ničemer ne izpodbija pravilnosti in zakonitosti sklepa. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Tožba ni utemeljena.

6Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, izhaja iz podatkov v upravnih spisih in ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Sodišče se zato sklicuje na njegove razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

7Tožena stranka je svojo odločitev oprla na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, iz katerega je razvidno, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

8Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno, česar tožnica ne prereka. Zato so podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba obravnavano tožničino zahtevo zavreči.

9Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, tožbene navedbe pa pravno nepomembne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

10Sodišče je odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).