UPRS Sodba II U 180/2020-6

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer želi pomoč odvetnika v zadevi opr. št. Z 41/2019, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Organ za brezplačno pravno pravno pomoč je prošnjo tožnika zavrgel v skladu z 10. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj tožnik kot pravna oseba ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker ni pravne podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči gospodarski družbi.

2Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja, zato je vložil tožbo v upravnem sporu. Navaja, da se s pavšalno ugotovitvijo tožene stranke, ki se sklicuje na 10. člen ZBPP ne strinja ter uveljavlja svojo ustavno pravico do pritožbe. Sklicuje se na višjo silo „Covid-19“, na kar ne more vplivati, ki je povzročila izgubo vseh poslov tožnika in s tem vseh prihodkov zaradi odpovedi vseh tekem in drugih prireditev do konca leta 2020. Na podlagi navedenega predlaga, da sodišče sklep tožene stranke odpravi in podrejeno s sodbo odloči o stvari.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

4Tožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na podlagi 10. člena ZBPP.

6V prvem odstavku 10. člena ZBPP, na katerega se je pri svoji odločitvi oprl tudi organ za brezplačno pravno pomoč, so določeni upravičenci do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, torej po ZBPP in sicer so to: 1. državljani Republike Slovenije, 2. tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, 3. drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, 4. nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene; 5. druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči so torej navedeni taksativno in ne primeroma, kar pomeni, da te določbe ni mogoče širiti na subjekte, ki s to določbo niso zajeti oziroma, ki tam niso našteti.

7Med strankama ni sporno, da je tožnik kot pravna oseba in sicer kot gospodarska družba (d.o.o.) vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč. To pa tudi pomeni, da ne sodi med pravne subjekte, ki so po 10. členu ZBPP opredeljeni kot upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Tožnik ne trdi in tega tudi ne izkazujejo podatki spisa, da bi bil organiziran kot nevladna organizacija ali združenje, ki deluje neprofitno in tudi ne gre za opravljanje dejavnosti v javnem interesu. Prav tako ne gre za pravno osebo, za katero bi zakon ali mednarodna pogodba določala, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik torej ne sodi med subjekte, ki so navedeni v zgoraj citiranem prvem odstavku 10. člena ZBPP, je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč pravilna.

8Tožbene navedbe, da je tožnik zaradi višje sile „Covid 19“ izgubil posle in s tem vse prihodke zaradi odpovedi vseh tekem in drugih prireditev, do konca leta 2020, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča, ker formalni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni. Organ za brezplačno pravno pomoč vsebinske presoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni opravil in premoženjskih razmer na strani tožeče stranke ni presojal, saj za to ni bilo zakonske podlage.

9Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba zakonita, kot tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nobena nova dejstva in novi dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).