VSM Sklep I Cp 40/2020

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točkah I., III. in IV. izreka in zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek, v točki II. izreka pa se pritožba zavrne ter potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izreku pod točko I sklenilo, da se delitev nepremičnine parc. št. 442/6 k.o. R., ki je v solasti predlagatelja do ¼ ter nasprotnih udeležencev vsakega do ¼ opravi s prodajo in razdelitvijo kupnine, pod točko II, da se predlog tretje nasprotne udeleženke za odlog delitve zavrne, pod točko III, da prvi nasprotni udeleženec, druga in tretja nasprotna udeleženka sami krijejo svoje stroške zastopanja ter pod točko IV, da so nasprotni udeleženci dolžni plačati skupne stroške postopka vsak v znesku 744,17 EUR in jih povrniti Republiki Sloveniji.

2Predlagatelj izpodbija citirani sklep z navedbo, da je nepravilen in nezakonit. Sodišču očita arbitrarnost in samovoljnost, ker ni sledilo ugotovitvam angažiranega izvedenca gradbene stroke, ki je navedel, da je fizična delitev v dve ločeni enoti oziroma na dele, ki ustrezajo solastniškim deležem možna. Sodišče zato ni pravilno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno 70. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Pritožba na več mestih poudarja, da ob zaključku, da je možna delitev v naravi v skladu z višino solastniških deležev in ob določbi zakona, ki poudarja primarno obveznost fizične delitve, je odločitev sodišča nezakonita. Očita tudi kršitev pravice do poštenega sojenja. Sodišče je spregledalo upravičen interes in prvo in drugo nasprotnih udeležencev, da se jima v naravi dodeli stanovanje v katerem živita. Meni, da sodišče tudi ni pravilno zavrnilo odlog delitve, saj je tretje nasprotna udeleženka jasno navedla, da ima namen izplačati predlagatelja, ko se zaposli. Sodišče se prekomerno zavzema za civilno delitev, moralo pa bi si prizadevati za fizično delitev, podrejeno za izplačilo solastnika, kar vse ima prednost pred civilno delitvijo. V primeru fizične delitve na dve samostojni enoti, ki bi bili primerljivih vrednosti, bi bilo solastniško skupnost med predlagateljem in tretjo nasprotno udeleženko možno odpraviti z odprodajo te enote ali pa tako, da bi tretja nasprotna udeleženka izplačala predlagatelja v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem, kar vse bi lahko odredilo sodišče s svojim sklepom. Vse, zlasti ob dejstvu, da je fizična delitev v naravi mogoča in da zaradi fizične delitve ne bi prišlo do znatnega zmanjšanja vrednosti nepremičnine. Pritožba opozarja na sodno prakso, ki potrjuje pritožbene ugovore.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v zadevi že drugič odločilo, da se opravi delitev nepremičnine s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine (civilna delitev), in sicer nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo v naselju P.. V tej hiši, v stanovanju v visokem pritličju živita prvo in drugo nasprotna udeleženca, ki sta starša tretje nasprotne udeleženke, v mansardnem stanovanju pa sta do razpada zakonske skupnosti živela predlagatelj in tretja nasprotna udeleženka. V sklepu z dne 31. 7. 2018, s katerim je razveljavilo prvo odločitev sodišča prve stopnje, je sodišče druge stopnje navedlo, da je potrebno izhajati iz ugotovitev izvedenca gradbene stroke, da je delitev v naravi možna, ne samo na tri, temveč tudi na dve enoti, in sicer na pritlično in mansardno stanovanje s pripadajočima deležema na kletnih prostorih, ter da so se nasprotni udeleženci ves čas postopka zavzemali za delitev nepremičnine v naravi na ta način, da bi prvi in druga nasprotna udeleženca prejela v last pritlično stanovanje, mansardno stanovanje pa bi predlagatelj in tretja nasprotna udeleženka prodala, ob predhodnem etažiranju stanovanjske hiše, pri čemer sta se prvi in druga nasprotna udeleženca zavzemala za vzpostavitev etažne lastnine in izrazila pripravljenost plačati predujem za izvedenca geodeta za izdelavo elaborata. Sodišče je tudi posebej opozorilo na zakonsko predpisano primarnost delitve nepremičnin v naravi tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari za katerega izkažejo upravičen interes¹. Sodišče prve stopnje navodilom pritožbenega sodišča ni sledilo z navedbo „da zgolj dejstvo, da je stavba dejansko razdeljena na samostojne stanovanjske enote samo po sebi še ne pomeni tako imenovane dejanske etažne lastnine“. Sodišče druge stopnje pri tem ponovno pojasnjuje, da ni sporno, da gre v obravnavani zadevi za nepremičnino v solastnini udeležencev, vsakega do ¼. Z Darilno pogodbo z dne 27. 2. 2006, s katero sta starša prenesla eno polovico solastniškega deleža sporne nepremičnine na hčerko (tretjo nasprotno udeleženko) ter nato s Sporazumom med zakoncema z dne 3. 9. 2011, sklenjenega med predlagateljem in tretjo nasprotno udeleženko, si pogodbeniki pravno formalno nepremičnine v naravi res niso razdelili. To dejstvo pa ne izključuje, da sodišče v postopku delitve upošteva dejansko uporabo posameznih delov solastne nepremičnine, ki med udeleženci oziroma solastniki tudi ni sporna. Upravičen interes za pridobitev določenega dela nepremičnine v naravi, pa je sodišče dolžno upoštevati.

6Dejansko stanje v zadevi je torej naslednje:

- Predmet delitve predstavlja stanovanjska hiša v kateri se nahaja stanovanje v pritličju s pripadajočimi kletnimi prostori, ki ga vse od izgradnje uporabljata in v njem živita prvo in drugo nasprotna udeleženca, predlagatelj ter tretje nasprotna udeleženka pa sta do razpada njune življenjske skupnosti živela v mansardnem stanovanju in ga uporabljala skupaj s pripadajočimi kletnimi prostori. Stanovanji predstavljata samostojni stanovanjski enoti.

- Način uporabe solastne nepremičnine, stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem, med udeleženci ni bil sporen.

- Nepremičnine, ki so predmet delitve je izvedenec gradbene stroke ocenil na tržno vrednost 280.000,00 EUR, tržna vrednost deleža ¼ za vsakega udeleženca znaša 70.000,00 EUR.

- Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je hiša dobro deljiva na dve enakovredni funkcionalni enoti, ki sta tudi vrednostno enakovredni, kar omogoča delitev skladno z velikostjo solastniških deležev, ob soglasju prvo in drugo nasprotnih udeležencev, da ostaneta solastnika do ene polovice na pritličnem stanovanju ter s prodajo mansardnega stanovanja.

- V dopolnitvi izvedeniškega mnenja je izvedenec na vprašanje ali bi fizična delitev z vzpostavitvijo etažne lastnine na dve stanovanjski enoti pomenila znatno zmanjšanje tržne vrednosti nepremičnine navedel, da pri objektih z veliko tlorisno površino in z dvo in več stanovanjsko zasnovo kot je predmetni objekt, vzpostavitev etažne lastnine ne pomeni zmanjšanja njihove vrednosti ob pogoju, da je z etažiranjem dosežena avtonomnost vsakega, po etažiranju nastalega dela. Manjše, funkcionalnejše enote se namreč bolje prodajajo kot velika pogosto nefunkcionalna celota. Etažiranje pa nima za posledico niti poslabšanja prodajne možnosti, kvečjemu nasprotno.

7Sodišče druge stopnje zato ob ponovnem uradnem preizkusu zadeve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP²) ter v okviru pritožbeno uveljavljanih razlogov, ponovno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in sicer prvi in drugi odstavek 70. člena SPZ. Potrebno je tudi pritrditi pritožbi, da je sodišče s tem, ko ni upoštevalo upravičenega interesa, ki sta ga prvo in drugo nasprotna udeleženca izkazala za pridobitev stanovanja v pritličju v naravi, ki je glede na izračun izvedenca skladno z višino njunih solastniških deležev in ki predstavlja njun dom, saj v njem vseskozi stalno živita in drugega prebivališča nimata, poseglo tudi v njuno pravico do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave³. Utemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče napačno zaključilo, da delitev na dva dela, kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, ni skladna z določbo 70. člena SPZ, ker vzpostavlja novo solastninsko skupnost predlagatelja in tretje nasprotne udeleženke na mansardnem stanovanju. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da judikat Vrhovnega sodišča RS II Ips 625/2009, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v svoji utemeljitvi zavrnitve delitve na dva dela, ni v celoti primerljiv z obravnavano zadevo. V judikatu je sodišče predlagateljev solastniški delež preneslo na nasprotne udeležence brez, da bi kateri od njih izrazil voljo za pridobitev lastninske pravice na predlagateljevem idealnem deležu. V obravnavni zadevi pa bo najprej vzpostavljena etažna lastnina na dveh posameznih enotah, pri čemer bo mansardno stanovanje s pripadajočimi kletnimi prostori v solasti predlagatelja in tretje nasprotne udeleženke. Vendar bo tudi ta solastnina predmet delitve, saj bo sodišče s končnim sklepom o delitvi odločilo tudi, da se delitev solastnega mansardnega stanovanja opravi s prodajo. S tem ne bo v ničemer poseženo v pravico predlagatelja do delitve solastnega premoženja.

8Po določbi 110. člena SPZ lahko vsak solastnik zahteva v nepravdnem postopku, da sodišče razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča⁴. Nasprotni udeleženci so tekom obravnavanega postopka poudarjali potrebo po predhodni vzpostavitvi etažne lastnine, ki bo v nadaljevanju omogočila delno delitev v naravi z dodelitvijo stanovanja v pritličju prvo in drugo nasprotnima udeležencema, delno pa civilno delitev s prodajo mansardnega stanovanja kot samostojne enote in z razdelitvijo kupnine, polovico predlagatelju, polovico tretji nasprotni udeleženki. Da je takšna delitev možna ter tudi skladna s solastniškimi deleži, nesporno izhaja iz izvedeniškega mnenja. Sodišče druge stopnje zato ponovno zaključuje, da mora sodišče prve stopnje najprej angažirati izvedenca, ki bo izdelal elaborat za vzpostavitev etažne lastnine, s čemer bo sledilo predlogu nasprotnih udeležencev, ki bodo po pozivu sodišča morali plačati predujem za izvedbo tega dokaza.

9Sodišče druge stopnje odločitve v obravnavani zadevi ni moglo sprejeti samo iz razloga, ker je potrebno dopolniti postopek z bistvenim delom dokazovanja. Sodišče je ob tehtanju ali naj samo odloči o zadevi ali naj se zadeva dokonča pred sodiščem prve stopnje sicer upoštevalo, da postopek teče že od 22.12.2015, vendar je nesporno, da izvedba postopka pred sodiščem druge stopnje ne bi pripomogla k hitrejši odločitvi v zadevi. Dopolnitev dokaznega postopka z angažiranjem izvedenca, ki predstavlja obsežen del dokaznega postopka, bo pred sodiščem prve stopnje izvedena hitreje kot pred sodiščem druge stopnje. Hkrati pa bo s takšnim postopanjem udeležencem varovana tudi pravica do pritožbe.

10Sodišče pa je pravilno zavrnilo predlog za odlog delitve, z navedbo ustreznih razlogov v točki 19 obrazložitve, ki jih sodišče druge stopnje povzema, zato je v točki II. izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo ter v tem delu pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

¹ Drugi odstavek 70. člena SPZ.
² Obravnavani postopek za delitev stvari se je pričel pred uveljavitvijo ZNP-1 Ur. l. RS, št. 16/2019
³ Tako v sklepu Ustavnega sodišča UP 218-20-8 z dne 16. 3. 2020.
⁴ Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004,Vesna Rijavec, stran 543