UPRS Sodba II U 200/2020-9

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč kot neutemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev zasebne tožbe (obtožnega predloga) ter za zastopanje v postopku zoper odvetnika A.A. zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve in obrekovanja. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 11. 6. 2020 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, katero je kasneje še dopolnil, iz nje pa izhaja, da ga je odvetnik A.A. v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 913/2003 po krivem obtožil korupcije, saj ga je na glavni obravnavi dne 29. 11. 2016 obtožil nezakonite pridobitve oziroma kupovanja izvedenskega mnenja. Ker je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru njegovo kazensko ovadbo zavrglo, želi prosilec sam vložiti zasebno tožbo oziroma obtožni predlog zaradi žaljive obdolžitve in obrekovanja.

2Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo zavrnil na podlagi 1. alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po kateri se brezplačna pravna pomoč v zadevah zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja odobri le, če oškodovanec verjetno izkaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda, organ za brezplačno pravno pomoč pa ocenjuje, da tožnik tega v prošnji ni dokazal. Prav tako organ ocenjuje, da navedeno dejanje ni vplivalo na prosilčev premoženjski in finančni položaj, saj je prosilec brez zaposlitve in se preživlja s pomočjo denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ter tako navedeno dejanje ne bi moglo vplivati na spremembo tega položaja. Ker torej tožnik ni verjetno izkazal, da mu je bila zaradi kaznivega dejanja obrekovanja in žaljive obdolžitve povzročena pravno priznana škoda, organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 1. alineji 8. člena ZBPP, zato ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči morata biti kumulativno izpolnjena oba zakonsko predvidena pogoja, to je tako materialni kot vsebinski pogoj. Ker tožnik vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, se organu za brezplačno pravno pomoč z materialnim pogojem ni bilo treba ukvarjati.

3Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da v času vložitve prošnje še ni imel sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, ki ga je dobil 2. 7. 2020, s katerim se dovoljuje rubež njegove hiše za poplačilo terjatve odvetnika. To je dokaz o bistvenem poslabšanju njegovega socialnega položaja, saj ga bodo zaradi prodaje nepremičnine vrgli na cesto. Brezplačno pravno pomoč potrebuje za dokazovanje kaznivega dejanja odvetnika, ki mu je bilo na sodišču dovoljeno vse, in kar je povzročilo, da je sodišče odločilo njemu v korist in ni počakalo na konec preiskave oziroma pravilno do konca genetskih preiskav, ki so osem mesecev po izdaji sodbe dokazale, da sin nima prirojene napake, ampak je žrtev malomarnega zdravljenja. Zaradi krivične sodbe se je torej njegov socialni položaj poslabšal in je zato drugačna ugotovitev iz izpodbijane odločbe napačna. V nadaljevanju opisuje potek postopka v zadevi II P 913/2003, kjer se je obravnavala tožba, ki jo je vložil zaradi malomarnega zdravljenja njegovega sina, za katero je sicer imel odobreno brezplačno pravno pomoč. Dodaja, da se je zaradi sodbe v tej zadevi poslabšal njegov socialni položaj zaradi astronomskih stroškov, ki jih je sodišče priznalo odvetniku nasprotne strani. Zaradi tega je tudi sodišče v Gornji Radgoni odobrilo rubež hiše. Navaja, da je odvetnik nasprotne stranke prikrival ključne dokaze malomarnega zdravljenja, njega pa dvakrat obtožil nezakonite pridobitve izvedenskega mnenja. Meni, da je edini način, da dokaže krivico, prikrivanje dokazov in krivih obtožb, kazenski pregon odvetnika. Pričakuje, da bo sodišče izpodbijano odločbo razveljavilo in upoštevalo položaj njegove družine ter mu dodelilo brezplačno pravno pomoč za dokazovanje kaznivega dejanja odvetnika.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5Tožba ni utemeljena.

6Izpodbijana odločitev temelji na določbi prve alinee 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v zadevah zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda.

7Tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč za zastopanje kot zasebnega tožilca v kazenski zadevi, ker je tožilstvo njegovo kazensko ovadbo zavrglo, tožnik pa bi kot zasebni tožilec rad nadaljeval kazenski pregon zoper odvetnika A.A. zaradi kaznivih dejanj žaljive obdolžitve in obrekovanja. ZBPP v tovrstnih zadevah dodelitev brezplačne pravne pomoči omejuje na primere, ko oškodovanec verjetno dokaže, da mu je zaradi takih kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) nastala pravno priznana škoda.

8Iz podatkov spisa in tožnikovih navedb izhaja, da bi naj bilo s strani tožeče stranke zatrjevano kaznivo dejanje storjeno v pravdnem postopku, v katerem je sodišče obravnavalo tožnikovo tožbo, vloženo zaradi malomarnega zdravljenja njegovega sina, v tem postopku pa je odvetnik A.A. v okviru opravljanja svojega odvetniškega poklica zastopal nasprotno stranko. Tožnik opisuje okoliščine, ki se nanašajo na predmetno pravdno zadevo, ter posledice, ki so zaradi neuspeha v tej zadevi nastale njemu in njegovi družini, med katerimi je, da mora povrniti pravdne stroške nasprotne stranke. Kot je razumeti iz tožbenih navedb, tožnik meni, da bi s prevzemom pregona v navedeni kazenski zadevi te posledice odvrnil oziroma spremenil. Temu ni mogoče pritrditi. Sodišče se strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik s tem nastanka protipravno povzročene pravno priznane škode, ki bi mu nastala zaradi ravnanja obdolženca, niti verjetno ni izkazal. Svoje pravice, interese in koristi je tožnik lahko uveljavljal v prej navedenem pravdnem postopku in tudi pravdne stroške nasprotne stranke mora povrniti v skladu z odločitvijo pravdnega sodišča. Odvetnik A.A. ravno pomoč, da tožnik nastanka pravno priznane škode, ki bi mu naj bila storjena s (kaznivim) dejanjem odvetnika nasprotne stranke pri opravljanju njegovega odvetniškega poklica ni izkazal.

9Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10Sodišče je v zadevi presojalo pravilno uporabo materialnega prava, o čemer je odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.