UPRS Sodba II U 313/2020-6

Tožbi se ugodi in se odločba Bpp 1100/2020 z dne 21. 9. 2020, opravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

1V predmetni zadevi je bila izdana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je bila zavrnjena prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči ( v nadaljevanju BPP) v postopku kazensko preiskovalnih dejanj (v nadaljevanju Kpd), in sicer za zadevo III Kpd 35722/2020 v obsegu zastopanja in svetovanja.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP ugotovil, da je zoper prosilca v teku Kpd postopek, zaradi kaznivega dejanja po 192. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), pri čemer je prosilec zaprosil za odobritev BPP, ki naj ne bi bila namenjena uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenskih zadevah, saj obtožni akt še ni bil vložen, zaradi česar Organ za BPP meni, da je njegova prošnja preuranjena.

3Tožnik se z navedeno odločbo ne strinja in v laični tožbi navaja, da gre pri postopku kazensko preiskovalnih dejanj za dejanje Republike Slovenije, v katerem nastopijo pravne posledice, zaradi česar je nujna uporaba pravnega strokovnjaka, v sled česar predlaga razveljavitev sklepa BPP in odobritev BPP.

4Tožba je utemeljena.

5Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je prošnjo tožeče stranke za odobritev BPP v kazensko preiskovalnem postopku zavrnila, in sicer iz razloga, ker po njeni oceni še ne gre za kazenski postopek, torej tudi ne za sodni postopek v smislu določil Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaradi česar po njeni oceni tožeča stranka še ni upravičena do BPP.

6Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

7V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8V skladu s 1. členom ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bo mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči.

9Pregled zadeve pokaže, da je tožeča stranka zaprosila za dodelitev BPP v kazensko preiskovalnem postopku, v katerem je zaradi utemeljenega suma, da je storila kaznivo dejanje po 192. členu KZ-1, za katerega je zagrožena zaporna kazen.

10Kazensko preiskovalni postopek je sodni postopek, ki teče pred sodiščem in v katerem osumljenec, ki ima po pravicah, ki mu morajo biti zagotovljene v postopku, že položaj obtoženega, saj v tem postopku podaja tudi svoj zagovor, prav tako pa se opravljajo tudi preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se zdijo sodišču potrebna za uspešno izvedbo postopka (176. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP v povezavi s 429. členom ZKP). Po določbi prvega odstavka 178. člena ZKZ sta v tej fazi kazenskega postopka pri zaslišanju obdolženca lahko navzoča državni tožilec in zagovornik, zaslišujejo pa se že tudi priče.

11Po določbi 2. alineje 29. člena Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom, velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi jamstvo, da se mu v postopku pred sodiščem omogoči uresničevanje drugih ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolženemu zagotovi enakost strank v kazenskem postopku, saj ima le tako pri svoji obrambi pomoč pravnega strokovnjaka.

12Prav tako pa tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) v c točki 3 odstavka izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Pri uveljavljanju pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP je pomembno, da se preuči ali gre po vsebini za kazensko zadevo, za katero so potrebna vsa procesna jamstva kazenskega postopka. Glede na to, da je tožnik obravnavan v postopku pred sodiščem, ki trenutno še poteka v fazi kazensko preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je nedvomno v interesu pravičnosti, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tem postopku, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.¹ Prav tako pa glede navedenega vprašanja obstaja tudi obsežna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki poudarja, da je (ob ugotovitvi, da obdolženec nima dovolj sredstev za plačila za zagovornika), treba uporabljati še druga dva kriterija, in sicer resnost kršitve in težo zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve². Iz navedenega torej izhaja, da že tako Ustava RS kakor tudi EKČP določata, da se obdolžencu, ki si v kazenskem postopku, kjer teče zagovor zaradi očitanega kaznivega dejanja, ne more zagovornika plačati sam, navedena pravica zagotovi v obliki brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom.

13Sodišče na tem mestu še pripominja, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 pojasnilo, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena Ustave RS in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, in da jo je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe zaradi posebne narave kazenskih postopkov ter zagotovitve pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo RS in EKČP.

14Po presoji kriterijev 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako treba zadeve v zvezi s katerimi je vložena prošnja za BPP, presojati razumno in z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično, niti nemoralno. Pri navedenem sodišče pripominja, da ESČP šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo dejanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre zadevo, ki je že sama po naravi kazenska. Dodatno pa upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKČP v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, torej ko je zagrožena zaporna kazen, to praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev, kot izhaja iz že zgoraj citirane zadeve Quaranta.³

15Ker je tako tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le tega v kazensko preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi jih tako, upoštevaje okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, po presoji sodišča tožena stranka ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP (in če nima lastnih sredstev za plačilo) morala zagotoviti pravico do poštenega sodnega postopka na način, da bi dodelila brezplačno pravno pomoč z zagovornikom, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

16Zato je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

17V ponovnem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik o uporabi 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev, ustrezno odločiti o prošnji tožeče stranke.

18Sodišče je odločalo na seji senata iz razloga, ker je bilo očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in je šlo samo za presojo pravilne uporabe prava in za razrešitev pravnih vprašanj, zaradi česar glavna obravnava v navedeni zadevi ne bi v ničemer pripomogla k drugačni odločitvi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

¹ Primeroma enako izhaja iz sodbe II U 375/2019 z dne 2. 10. 2019.
² . Sodbe ESČP v zadevi Quaranta pri Švici z dne 24. 5. 1991, Benham proti Združenemu kraljestvu z dne 10. 6. 1996, Talant Tunc proti Turčiji z dne 27. 3. 2007 ter Zdravko Stanev proti Bolgariji z dne 6. 11. 2012.
³ Priporočilo Evropske komisije o pravici do brezplačne pravne pomoči za osumljeno ali obdolženo osebo v kazenskih postopkih z dne 27. 11. 2013 (2013/C/378/03) točka 12).