VSM Sklep I Kr 24107/2018

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

1Pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti je v teku kazenski postopek I K 24107/2018 zoper obdolženo M.T. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika. Obdolženkin zagovornik je na predobravnavnem naroku dne 2. 9. 2020 hkrati podal predlog za prenos krajevne pristojnosti in predlog za izločitev predsednice razpravljajočega senata, okrožne sodnice N.G.H. O slednjem je odločil predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti Su 683/2020 z dne 14. 9. 2020, s katerim je predlogu za izločitev ugodil ter okrožno sodnico N.G.H. izločil od opravljanja sodniške dolžnosti v predmetni zadevi, v skladu s Sodnim redom pa zadevo dodelil drugemu sodniku.

2Okrožni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, S.J., je višjemu sodišču v odločanje posredoval predlog za prenos krajevne pristojnosti. V njem zagovornik z obširnimi navedbami poudarja splošna stališča Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice glede pravice do nepristranskega sojenja, v nadaljevanju pa v utemeljitev navaja, da je v postopku ugovora zoper obtožbo kot poročevalka sodelovala višja sodnica T.C., ki je v predmetni zadevi opravljala preiskavo, tekom katere je odredila tudi začasno zavarovanje in nasprotovala izvedbi dokaznih predlogov obrambe. Obramba je tekom preiskave predlagala, da se izvedejo še drugi dokazi, in sicer dodatni dokaz z zaslišanjem izvedenca D.D., s čimer se sodnica T.C. ni strinjala, zato vsebinsko presojanje neodvisnega organa znotraj sodišča o utemeljenosti ugovora ni bilo zagotovljeno. Jasno je, da odločitev o ugovoru zoper obtožnico ni mogla biti drugačna, saj je preiskovalna sodnica T.C. že tekom preiskave nasprotovala predlogu obrambe po dodatnem zaslišanju in dopolnitvi mnenja sodnega izvedenca D.D.. Zaradi takšnega nestrinjanja je zadevo tudi predložila zunajobravnavnemu senatu, ki je potrdil njeno tezo, pri čemer pa je v tem senatu kot poročevalka odločala sodnica N.G.H.. Le-ta je tudi sicer sodelovala pri odločitvah zunajobravnavnega senata, venomer kot poročevalka, ki so rezultirali v (petih) sklepih I Ks 24107/2018 z dne 13. 9. 2018, 14. 12. 2018 in 4. 6. 2019. V vseh citiranih sklepih je razpravljajoča sodnica kot članica zunajobravnavnega senata (in poročevalka) zavzela več stališč o predmetni zadevi in o krivdi obdolženke. Nadalje predlagatelj še navaja, da je sodnica M.Š.L., ki je obravnavala civilno zadevo v predmetnem sporu, zoper obdolženko podala kazensko ovadbo, ki je rezultirala v kazenskem postopku II K 31313/2018 pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, pooblaščenec oškodovancev pa je bivši sodnik naslovnega sodišča. Glede na navedeno in v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS zagovornik ocenjuje, da so podani razlogi za prenos krajevne pristojnosti, saj bi moral predsednik sodišča v okviru letnega načrta in razporeditve sodnikov zagotoviti, da do takšnega načina odločanja, ki meji na kontinuirano prakso, ne bi prihajalo, glede izločanj sodnikov pa poskrbeti, da ne bi prihajalo do prakse pred naslovnim sodiščem, ko lahko isti sodnik odloča v preiskavi in ugovornem postopku zoper obtožbo, oziroma ko isti sodnik kot poročevalec zunajobravnavnega senata odloča o začasnem zavarovanju, onemogoča zaslišanje sodnega izvedenca v preiskavi in štirikrat zavzame stališče v predmetni zadevi, nato pa odloča še v zadevi (o glavni stvari).

3Predlog ni utemeljen.

4Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5Okoliščine, s katerimi predlagatelj utemeljuje svoj predlog, ne predstavljajo tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP, saj predlagatelj v predlogu podaja svoje videnje zadeve ter izraža nezaupanje in nezadovoljstvo s posameznimi odločitvami in postopanjem Okrožnega sodišča v Murski Soboti v obravnavani zadevi, ki pa še ni zaključena. V skladu z ustaljeno sodno prakso (prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Kr 6439/2017-70 z dne 4. 4. 2019, I Kr 42208/2010 z dne 16. 11. 2017, I Kr 5961/2013-1142 z dne 17. 5. 2016) velja, da nezadovoljstvo s posameznimi odločitvami sodišča, kot tudi dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti, razen če tako nezaupanje ni posledica izkazanih nezakonitih ravnanj sodnika oziroma sodišča, kar v obravnavani zadevi ni primer. Zatrjevane nepravilnosti bodo zato lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje in v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi, njihovo uveljavljanje pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti. Ob tem je dodati, da se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti, tudi sicer konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, torej morajo biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja. Takega dvoma pa razlogi, ki jih navaja predlagatelj, ne vzbujajo, saj se prvenstveno nanašajo „zgolj“ na odločitve dveh sodnic v predmetni zadevi in jih ni mogoče samodejno širiti na druge sodnike, ki opravljajo sodniško službo pri tem sodišču. Nadalje tudi ne gre prezreti, da je bila sodnica N.G.H. s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti Su 683/2020 z dne 14. 9. 2020 od opravljanja sodniške dolžnost izločena in je graja njenega ravnanja brezpredmetna, povsem brez podlage pa je tudi razlogovanje predlagatelja glede ravnanja predsednika sodišča v zvezi z letnim načrtom in razporeditvijo sodnikov.

6Tudi s trditvami v predlogu, da je sodnica civilnega oddelka Okrožnega sodišča v Murski Soboti, M.Š.L., zoper obdolženko podala kazensko ovadbo, ki je rezultirala v kazenskem postopku II K 31313/2018 pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, predlagatelj ne more uspešno utemeljiti tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. V splošnem bi to vodilo v nevzdržno situacijo, ki bi terjala prenos krajevne pristojnosti vsakič, ko bi sodnik istega sodišča vložil kazensko ovadbo, ki rezultira v drugem kazenskem postopku, kar ni sprejemljivo, ker prenos krajevne pristojnosti kot kazensko procesni institut terja restriktivnejšo razlago od tiste iz predlagateljeve obrazložitve. Pomembno pa je tudi, da obravnavana zadeva ni povezljiva z zadevo II K 31313/2018, saj gre za različni kaznivi dejanji, ki se nanašata na povsem različne krajevne in časovne okoliščine dejanj, njuna predmeta in izvršitvena ravnanja ter ostale t.i. spremljajoče okoliščine. Ne gre pa tudi prezreti, da je Okrajno sodišče v Murski Soboti v zadevi II K 31313/2018 obdolženki za očitano dejanje izreklo oprostilno sodbo.

7Nenazadnje tudi trditev, da je pooblaščenec oškodovancev bivši sodnik, sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj je predlagatelj z ničemer ne pojasni. Glede na javno dostopne podatke je ugotoviti, da pooblaščenec I.V. funkcije sodnika že vrsto let ne opravlja več, saj mu je le-ta prenehala dne 31. 8. 1994 (Odlok o razrešitvi sodnika Temeljnega sodišča v Murski Soboti z dne 28. 7. 1994, Ur. l. RS, št. 48/1994 z dne 5. 8. 1994), dne 1. 9. 1994 pa je bil vpisan v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije. V svoji obrazložitvi se predlagatelj sicer (nepovezano) sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 34991/2020 z dne 31. 7. 2020, ki je obravnaval situacijo, ko je bila oškodovanka pred leti zaposlena kot sodnica na sodišču, ki je bilo pristojno za odločanje, vendar okoliščine citirane zadeve z obravnavano niso primerljive. Predlagatelj namreč v obravnavani zadevi ne zatrjuje in ne izkaže niti pooblaščenčevega osebnega poznanstva s sodniki in drugim sodnim osebjem na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, ki bi presegalo običajne kolegialne odnose med člani pravniškega poklica, prav tako pooblaščenec sam ne nastopa v vlogi oškodovanca, očitano kaznivo dejanje ni osebne narave in ne zadeva njega osebno, od pooblaščenčevega opravljanja sodniške funkcije pa je tudi preteklo bistveno daljše časovno obdobje. Predlagatelj zato s sklicevanjem na zgoraj citirano zadevo ne more uspeti. Še manj pa lahko uspe z nejasnim sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča RS I R 176/2019 z dne 28. 11. 2019, saj se ta nanaša na civilno zadevo, ki je podvržena pravilom pravdnega postopka, in v kateri so bili toženci sodniki sodišč, ki se nahajajo v isti zgradbi kot sodeče sodišče. Tako tudi te zadeve na obravnavano zadevo ni mogoče uporabiti.

8Višje sodišče po preizkušenem predlogu zaključuje, da niso podane okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti ter je bilo predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrniti (drugi odstavek 35. člena ZKP).

9Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).