VSM Sklep III Cp 631/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice, da se sodna poravnava, ki se nanaša na stike med ml. hčerko I., roj. D. M. 2005 in očetom - nasprotnim udeležencem, spremeni tako, da sedaj stiki potekajo enkrat mesečno, upoštevajoč izrecno željo hčerke, da pokliče očeta in se dogovori z njim za stik, in sicer tako, da jo oče prevzame ob 19.00 uri pred blokom, kjer hči stanuje in jo nato po koncu stika v nedeljo ob 18.00 uri pripelje na hčerkin dom. V primeru če I. stikov ne želi in do sporazumnega dogovora med očetom in hčerko ne bo prišlo, se stiki odpustijo. Nadalje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče v celoti prezrlo mnenje hčerke I., katera je v svojih dveh zapisih z dne 4. 9. 2019 in 4. 10. 2019 pojasnila kako je stik na Centru za socialno delo potekal, kako se je ona potem počutila in da si stikov ne želi. Pri odločanju o stikih pa mora sodišče upoštevati otrokovo korist in upoštevati tudi mnenje otroka. Sodišče prve stopnje pa je mnenje otroka v celoti prezrlo. Deklica je stara 15 let in je jasno izrazila svojo voljo ter pojasnila zakaj si stikov z očetom ne želi. Ponovno navedeno tudi izpostavlja v svoji pisni izjavi z dne 3. 8. 2020, ki je priloga pritožbe. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je sprejelo napačen zaključek in je predlog predlagateljice utemeljen. 141. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) v ospredje stikov postavlja otroka, ki je nosilec pravic do stikov z obema od staršev ter tudi izpostavi, da morajo biti stiki v korist otrokom, sodišče pa je povsem prezrlo mnenje I. in okoliščine, da se je njeno zdravstveno stanje zaradi konstantnih pritiskov v smeri izvajanja stikov z očetom, katerih ne želi, poslabšalo. Tako predlagateljica kot I. sta natančno opisali ravnanje očeta, zaradi katerih deklica stikov več ne želi, sodišče pa se je zgolj oprlo na dejstvo, da se stiki pod nadzorom v zadnjem letu niso izvajali in je celo zavzelo stališče, da je mati naredila vse, da predlagan način izvajanja stikov ne bi bil uspešen, kar pa ne drži, saj je priložila zdravniško potrdilo za ml. hčer in navedla opravičljiv razlog zakaj deklica na stike ne more. Pri skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj bi sodišče moralo zaznati, da oblika stikov, kot je bila dogovorjena s predhodno sodno poravnavo, ni v korist I. in je zato potrebno način izvajanja stikov spremeniti. Sodišče zmotno razlog za neizvajanje stikov išče zgolj v ravnanju matere, ni pa izvedlo dokaznega postopka v smeri kakšna so bila ravnanja očeta v letih pred vložitvijo predloga za spremembo stikov (kajenje, alkohol, neprimeren odnos do hčerke, neprihajanje na dogovorjene stike, poškodbe hčere zaradi neprimernih ravnanj očeta). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni na način, da predlogu predlagateljice v celoti ugodi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec navaja, da se je zelo trudil in si je želel stikov s hčerko, ker jo ima rad in si želi, da bi vez med njima ostala, vendar pa predlagateljica s svojim ravnanjem vpliva na hčerko, obtožuje ga stvari, ki so neresnične. Izjava, ki pa bi jo naj podala hčer, pa je po njegovem mnenju napisana po nareku matere.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavanem primeru je potrebno ob dejstvu, da je bil predlog vložen 20. 6. 2018, uporabiti materialne določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), veljavnega v času vložitve predloga (303. člen DZ in Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1) na podlagi prvega odstavka 215. člena ZNP-1, po katerem se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.

6Na podlagi prvega odstavka 106. člena ZZZDR ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom, s stiki pa se zagotavljajo predvsem otrokove koristi, pri čemer mora na podlagi drugega odstavka istega člena tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, opustiti vse kar otežuje ali onemogoča otrokove stike ter si prizadevati za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim staršem, medtem ko mora tisti starš, ki izvršuje stike, opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka.

7Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o predlogu za spremembo stikov opredelilo do koristi otroka, upoštevaje pri tem tako mnenje CSD, zaslišalo je obe pravdni stranki, svojo odločitev pa je oprlo na izvedensko mnenje dr. A. B., univ. dipl. psihologa specialista klinične psihologije, ki je opravil razgovor z obema predlagateljema ter ml. I.T.

8Pregled zadeve pokaže, da sta stranki nepravdnega postopka v pravdni zadevi IV P 55/2017 z dne 14. 11. 2017 sklenili sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila, da bodo stiki med ml. otrokom in očetom - nasprotnim udeležencem potekali vsak drugi vikend ob petka popoldan od 19.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Prav tako sta se dogovorili, da ml. hči preživlja praznike izmenjaje pri obeh starših, poletne počitnice pa bo preživljala polovico pri očetu, polovico pri materi. Predlagateljica v predlogu navaja, da so se razmere od sklenitve sodne poravnave spremenile ter da ml. I. odklanja stike z očetom, k njemu ne gre rada, od njega se vrača razdražena in vzkipljiva, zato je predlagala, da se stiki spremenijo tako, da potekajo enkrat mesečno upoštevajoč izrecno željo hčerke da pokliče očeta in se za stike dogovori, v kolikor pa stikov ne želi, do stikov ne pride in se stiki opustijo. Sodišče prve stopnje je dne 23. 7. 2019, potem, ko je pridobilo mnenje izvedenca, izdalo začasno odredbo, s katero je določilo, da stiki med ml. I. in njenim očetom začasno potekajo pod nadzorom strokovnih delavcev CSD, in sicer vsako zadnjo sredo v mesecu od 15.00 do 16.00 ure. Izvedenec je v svojem mnenju izpostavil, da bi oče in hčerka potrebovala nekaj časa, da bi ponovno vzpostavila stik, preden bi se pričeli izvajati redni stiki med njima, sicer pa ne vidi razlogov zakaj hči in oče ne bi imela medsebojnih stikov, saj deklica kaže čustveno navezanost in pozitiven odnos do obeh staršev, mati pa je svoj odpor do očeta, ki predvsem temelji na njenih lastnih izkušnjah, prenesla na hčer, čemur pa je deklica v skladu s svojim načinom delovanja v večji meri sledila, kar je tudi privedlo do prekinitve stikov in odnosa med očetom in hčerko in je vodilo v njuno odtujitev. Pri tem izvedenec ocenjuje, da so stiki, ki so bili predhodno postavljeni, nastavljeni korektno in njihova preureditev ni potrebna, smiselno enako izhaja iz mnenja CSD. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predlog za spremembo stikov, ki ga je predlagateljica vložila 19. 6. 2018, neutemeljen.

9Sodišče druge stopnje v celoti povzema dejanske in materialnopravne zaključke sodišča prve stopnje. Izvajanje stikov med otrokom in staršem, ki ne živi z njim, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih včasih tudi znatno obremenitev, tako časovno, organizacijsko, finančno in čustveno. Ker pa so stiki za otroka koristni in je pomembna tudi pravica staršev do stikov, je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni vseh prizadetih. To ravnovesje pa je predstavljal dogovor, sklenjen v obliki sodne poravnave.

10Tudi sodišče druge stopnje je mnenja, da ni posebej tehtnega razloga za poseg v tako dogovorjeno ravnovesje, zato je prav, da sodna poravnava ostane. Zgolj dejstvo, da ima nasprotni udeleženec novo partnerko, da domov k njemu prihaja družba, da se zabavajo tudi takrat, ko je tam I., da slednja pri očetu ne opravi vseh nalog, ki jih jima določi predlagateljica, po mnenju sodišča druge stopnje ne predstavljajo takšnih spremenjenih okoliščin in nepremostljivih ovir za izvajanje že dogovorjenih stikov še v naprej.

11Pritožba je predložila izjavo ml. I., iz katere izhaja, da slednja ne želi stikov z očetom. Sodišče druge stopnje glede na način pisanja izjave, ko se sklicuje na zakonske določbe in v katerih ponavlja, da se njeno mnenje ni upoštevalo in ni spoštovalo in da gre za vmešavanje v njeno osebno življenje in ravnanje proti njenim željam meni, da slednja odraža želje in ravnanja predlagateljice, ki odkrito odklanja kakršnekoli stike hčere z očetom. Nenazadnje stiki, ki so bili določeni na podlagi začasne odredbe razen enkrat niso bili izvedeni oziroma so bili neuspešni, saj se je dogovorjenih terminov udeležil le oče, mati pa je ves čas odsotnost opravičevala.

12Sodišče druge stopnje sledi mnenju pristojnega CSD, da predlagani stiki enkrat mesečno ne bi bili v korist otroka ter mnenju izvedenca, ki je ocenil, da so stiki, kot so bili predhodno postavljeni, nastavljeni korektno in njihova preureditev ni potrebna, saj odnos ml. I. do očeta ni odklonilen, ampak je predvsem posledica pomanjkanja odnosa ter bojazni, da bi se zamerila materi, ki ima do nje zelo jasne zahteve.

13Mati, predlagateljica, pozablja, da mora tisti od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike, si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim staršem. Dolžnost matere je, da hči ustrezno pripravi tako, da bi stiki z očetom, ki so določeni v minimalnem obsegu, lahko nemoteno potekali, ne pa da slednje ovira oz. preprečuje.

14Glede na navedeno in upoštevaje, da zapisi, ki jih je predložila I., po mnenju sodišča druge stopnje, glede na že povedano, ne odražajo njene dejanske želje, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15Stroške pritožbenega postopka krije predlagateljica v skladu s 35. členom ZNP.