VSL Sklep I Cpg 696/2020

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev njej lastnih nepremičnin in prepoved zaznamuje v v zemljiški knjigi ter s katero se Banki T. d. d. naloži, da mora toženi stranki ali komu drugemu po toženčevem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska v višini 134.842,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 9. 2000 dalje do plačila, s toženčevega računa. Odločilo je še, da tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

2Tožeča stranka se zoper sklep pravočasno pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in da se toženi stranki naloži plačilo priglašenih pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3V pravočasnem odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V skladu z 270. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (prim. prvi, drugi in tretji odstavek cit. člena). Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer mora tožeča stranka stopnjo verjetnosti izkazati obstoj terjatve in še enega od nadaljnjih dveh pogojev, t.j. verjetnost subjektivne nevarnosti razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bo uveljavitev terjatve v izvršbi ogrožena, ali pa verjetnost nastanka neznatne škode, ki bi jo dolžnik pretrpel z izdano začasno odredbo.

6Pritožnica utemeljeno opozarja, da je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožeči stranki z navedbami v predlogu ni uspelo izkazati obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Tožnica je navedla, da je davčni organ izvedel davčni inšpekcijski nadzor nad družbo C., d. o. o., katere edini družbenik in poslovodja je bil toženec. O ugotovitvah je bil izdan zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki je bil dne 20. 3. 2018 vročen davčnemu zavezancu, slednji pa je na njegove ugotovitve dne 18. 4. 2018 podal pripombe. Dne 18. 4. 2018 je prišlo tudi do prenosa poslovanja z družbe C., d. o. o., na novoustanovljeno družbo A., d. o. o., ki opravlja isto dejavnost in ima isti sedež kot družba C. Edina družbenica novoustanovljene družbe je N. N., ki je tudi direktorica, tožena stranka pa je prokurist te družbe. N. N. je izvenzakonska partnerica tožene stranke. Z dnem prenehanja poslovanja družbe C. je družba A. prevzela tudi delavce C. C., d. o. o., je praktično prenehala s poslovanjem z dnem 1. 7. 2018, od tega dne dalje pa družba A. izkazuje večji promet. Družba C. je vse do leta 2018 poslovala z dobičkom, v letu 2018 pa je nastala izguba. Po navedbah tožeče stranke je toženec kot poslovodja in družbenik namenoma preusmeril poslovanje z družbe C. na družbo A., da bi se izognil plačilu davčne obveznosti.

7Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je tožnica s temi navedbami izkazala za verjetno, da je toženec s svojimi poslovnimi potezami iz razloga izogibanja davčni obveznosti pripeljal družbo C. do stopnje, da ta predstavlja le še pravnoorganizacijsko lupino brez dejanske vrednosti, celotno poslovanje, dejavnost in vse zaposlene pa je po nastanku davčne obveznosti in izdaji zapisnika o ugotovitvah davčnega inšpekcijskega nadzora prenesel na novoustanovljeno družbo. Navedeno ravnanje verjetno izkazuje aktivnost tožene stranke v smeri onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Iz preteklih ravnanj toženca, ki časovno sovpadajo z nastankom obveznosti do tožeče stranke, pa izhaja verjetnost, da bo toženec tudi glede na vložitev predmetne tožbe ravnal na isti način in razpolagal s svojim premoženjem tako, da bo tožeči stranki preprečena uspešna izterjava obveznosti.

8Glede na nasprotujoče navedbe v odgovoru na pritožbo je edino smiselno, da se o trditvah obeh strank najprej izjavi prvostopenjsko sodišče, ki naj po potrebi dopolni dokazni postopek, saj bosta posledično le tako strankama zagotovljeni pravica do dvostopenjskega odločanja in učinkovita pravica do pritožbe, postopek pa se tudi ne bo preveč zavlekel. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).