UPRS Sklep I U 1120/2020-7

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica zaprosila za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku razveze zakonske zveze. Toženka se sklicuje na 34. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katerim postopa pristojni organ pri odločanju o dodelitvi BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Toženka navaja, da mora pristojni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP najprej preizkusiti zadevo in jo s sklepom zavreči, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Toženka ugotavlja, da je tožnici z odločbo Bpp 143/2020 z dne 20. 4. 2020 že odobrila redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje v še neuvedenem postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi razveze zakonske zveze, postavitve mladoletnih otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in preživnine ter ji dodelilo odvetnico iz A., o.p., d.o.o. iz .... Ker je tožnica zaprosila za dodelitev BPP za postopek, za katerega ji je le-ta že bila dodeljena, je sodišče njen predlog zavrglo.

3Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje zaradi razveze zakonske zveze in ureditve statusnih vprašanj mladoletnih otrok. Navaja, da izpodbijani sklep temelji na nepopolni in zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in bistveni kršitvi 129. člena ZUP. Tožnica navaja, da med zahtevkoma v zadevah Bpp 143/2020 in Bpp 219/2020 ni podana identiteta, ter da odločba Bpp 143/2020 še ni pravnomočna. Navaja, da je v zadevi Bpp 143/2020 zaprosila za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave v zvezi s poskusom sklenitve sporazuma o razvezi zakonske zveze. Toženka pa je z odločbo z dne 20. 4. 2020 odločila mimo zahtevka. Navedena odločba še ni pravnomočna, saj je bil zoper njo sprožen upravni spor, ki se pri tukajšnjem sodišču vodi pod opr. št. I U 577/2020. V zadevi, ki je predmet tega upravnega spora, pa je tožnica zaprosila za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku ter pojasnila, da poskus sporazumne razveze zakonske zveze ni bil uspešen. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep, ter da se zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz izpodbijanega sklepa ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Hkrati predlaga, da sodišče obravnavanje in odločanje v predmetni zadevi združi z obravnavanjem in odločanjem v zadevi I U 577/2020.

5Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov:

6Pri predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Merilo za obstoj pravnega interesa je odgovor na vprašanje ali bi lahko tožeča stranka z uspehom v upravnem sporu izboljšala svoj pravni položaj. Gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu. Sodišče pa je na razloge iz 36. člena ZUS-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti.

7Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora. Navedeno pomeni, da mora tožnik ves čas upravnega spora izkazovati pravovarstveno potrebo, da je poseg sodišča potreben, ker drugače njegove pravice oziroma na zakon oprte koristi ne bi bile zavarovane. Povedano drugače to pomeni, da mora tožnik ves čas postopka izkazovati, da upravni spor za tožnika pomeni možnost izboljšanja njegovega pravnega položaja, ki ga brez tega upravnega spora ne bi mogel doseči.

8V obravnavani zadevi je toženka zavrgla predlog tožnice za dodelitev BPP, ker ji je bila le-ta že dodeljena z odločbo toženke Bpp 143/2020 z dne 20. 4. 2020. Z navedeno odločbo je bila namreč tožnici dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje v še neuvedenem postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi razveze zakonske zveze, postavitve mladoletnih otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in preživnine. V presežku pa je bil njen predlog zavrnjen.

9Sodišče ugotavlja, da je tožnica zoper navedeno odločbo sprožila upravni spor, o katerem je tukajšnje odločilo s sodbo I U 577/2020-7 z dne 20. 8. 2020, s katero je bila zavrnjena tožba tožnice zoper odločbo toženke Bpp 143/2020 z dne 20. 4. 2020, ki je po povedanem torej postala pravnomočna. Ker je bilo v zadevi I U 577/2020 že odločeno, ni bilo podanih pogojev za združitev postopkov, kot je to predlagala toženka.

10Navedeno po sodni presoji pomeni, da si tožnica z odpravo izpodbijanega sklepa ne more več izboljšati pravnega položaja, saj ji je bila s pravnomočno odločbo toženke Bpp 143/2020 z dne 20. 4. 2020 že dodeljena BPP v obsegu njene prošnje, o kateri je toženka odločala z izpodbijanim sklepom.

11Po sodni presoji navedeno pomeni, da si tožnica v obravnavani zadevi s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, zaradi česar nima več pravnega interesa za tožbo. Zato jo je sodišče zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, tudi ni opravilo glavne obravnave, saj tožbe ni obravnavalo po vsebini.

12Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.