VSC Sklep II Kp 2452/2014

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kazen 2 (dva) meseca zapora, ki je bila izrečena obsojenemu S. D. s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I K 2452/2014 z dne 10. 6. 2015 in ki je postala pravnomočna 25. 11. 2016, zaradi neoprave dela v splošno korist odločilo v celoti izvrši.

2S tako odločitvijo se obsojenec ne strinja in v sicer pravočasno vloženi pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da se kazen 2 (dva) meseca zapora zaradi neoprave dela v splošno korist ne izvrši in da se ga v tej kazenski zadevi, v kateri je bil sicer pravnomočno obsojen z izrekom zaporne kazni 2 meseca, pomilosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve, da je obsojenec s sodbo opr. št. I K 2452/2014 z dne 10. 6. 2015, ki je postala pravnomočna 25. 6. 2016 zaradi storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku člena 283 KZ-1 bil obsojen na izrek zaporne kazni 2 meseca, ki pa se na podlagi sedmega odstavka člena 86 KZ-1 tako izvrši, da obsojeni S. D. namesto kazni zapora opravi 120 (sto dvajset) ur dela v splošno korist v obdobju največ dveh let od izvršljivosti citirane sodbe. Nadalje prvo sodišče ugotavlja, da je obsojenec po pozivu za začetek opravljanja dela v splošno korist že 31. 3. 2017 sodišču poslal dopis in prošnjo za preložitev dela v splošno korist zaradi prestajanja zaporne kazni, ki se bi naj iztekla 15. 9. 2019. Sodišče je nato opravljalo poizvedbe pri CSD ... in tudi pri Probacijski enoti v ... in ugotovilo, da je obsojenec nastopil zaporno kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V IK 41679/2014 in bil s prestajanja zaporne kazni pogojno odpuščen 29. 3. 2019. Kljub temu, da je potekel dveletni rok za opravo dela v splošno korist, je bil obsojenec 17. 6. 2019 pozvan, da glede na dejstvo, da izvršitev sankcije ni zastarala, pristopi k opravi del v splošno korist na ta način in da se nemudoma zglasi na Probacijski enoti v ..., vendar je obsojenec to institucijo le obvestil, da ima sicer namen poravnati kazen na način obročnega odplačila, vendar pa je v časovni stiski in dela v splošno korist ne more opraviti, strokovni delavci na Probacijski enoti pa so ugotovili, da obsojenec tudi ni izkazal ustrezne motiviranosti za opravo del v splošno korist.

5Ob ugotovitvi, da se je sicer rok za opravo dela v splošno korist v sodbi potekel 25. 11. 2018, da je obsojenec bil odpuščen pogojno s prestajanja zaporne kazni 29. 3. 2019 in da je nato nekajkrat bil pozvan, da delo v splošno korist opravi, pa tega ni storil, izvršitev sankcije pa tudi ni zastarala, je prvo sodišče obrazložilo, da je obsojenec že ob priznanju krivde in ob razglasitvi sodbe Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. V IK 41679/2014 zagotovo vedel, da bodo nastopile ovire za opravo del v splošno korist zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil in bil zanj tudi pravnomočno obsojen. Zato je posledično zaradi teh razlogov, ki so bili izključno v sferi obsojenca, ne pa na strani Probacijske enote zaključilo, da obsojenec v podeljenem roku in tudi po preteku le-tega ni opravil del v splošno korist, za kar je tudi odgovoren, saj ni z opravljanjem del v splošno korist niti pričel, zato je po prepričanju prvega sodišča utemeljena odločitev, da se kazen dva meseca zapora po prej citirani sodbi prvega sodišča izvrši, ker obsojenec ni opravil dela v splošno korist v podeljenem roku.

6Take odločitve obsojenec problematizira z navedbami, da se je vsakič javljal Probacijski enoti v ..., takrat je bil zaposlen v firmi E. d.o.o., preko katere je bil napoten na delo v Nemčiji, prav tako pa mu je strokovno osebje na Probacijski enoti svetovalo, da obdrži zaposlitev. Po določenem času pa ni več dobival vabil Probacijske enote, v telefonskem razgovoru pa mu je bilo celo svetovano, da naj delo v Nemčiji opravlja še naprej. Zato meni, da z njegove strani ni bilo storjene nobene napake glede javljanja in zanimanja za opravo dela v splošno korist. Takim pritožbenim navedbam ni pritrditi.

7Obsojenec le na splošno brez konkretizacije trdi, da se je javljal na Probacijsko enoto, čeprav je sodišče prve stopnje v povzetku pisne komunikacije med sodiščem, CSD ... in kasneje Probacijske enote v ... zanesljivo ugotovilo, da temu ni tako in da se obsojenec na posamezna vabila tako Probacijske enote, kot tudi sodišča ni odzival in tudi ni izkazoval nobene motiviranosti za opravo dela v splošno korist. Prav tako ne drži, da je obsojenec s strani Probacijske enote prejemal navodila, da naj opravlja delo v Nemčiji, kajti, kot je povzeto natančno v izpodbijani sklep, je Probacijska enota večkrat sodišče zaprosila usmeritev glede nadaljnega postopka v zvezi z opravo dela v splošno korist iz razloga, ker je potekel dvoletni rok za opravo dela v splošno korist. Ko pa je bil obsojenec znova pozvan 26. 4. 2019, ko mu je bila po poteku dveletnega roka še vedno bila dana možnost, da opravi delo v splošno korist in ko je bil že na pogojnem odpustu, pa je tudi to možnost, da delo v splošno korist opravi tudi po tem roku, odklonil, sklicujoč se pri tem na zastaranje izvršitve sankcije, o čemer je s strani prvega sodišča prejel nasprotno obrazložitev in pojasnilo.

8Odločilno v tej zadevi namreč je, da po poteku (skrajnega) roka za opravo dela v splošno korist in tudi po naknadnem pozivu z dne 26. 4. 2019 obsojenec dela v splošno korist ni opravil, razlogi za neopravo dela v splošno korist pa so tako, kot prepričljivo izhaja iz izpodbijanega sklepa, bili izključno v sferi obsojenca, ki jih je prvo sodišče prepoznalo tudi v obsojenčevi obsodbi v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V IK 41679/2014 z dne 27. 1. 2015 in nenazadnje tudi v obsojenčevi pasivnosti, ko tudi po začetku teka pogojnega odpusta ni bil motiviran z opravo dela v splošno korist. Pritožbene navedbe v smeri, da je s strani strokovnega osebja Probacijske enote v ... dobival drugačna napotila, pa so po prepričanju pritožbenega sodišča nerelevantne in z ničemer podkrepljene, spisovno gradivo pa v nasprotju s pritožbenimi trditvami izkazuje, da je Probacijska enota ves čas obsojenca pozivala, da opravi delo v splošno korist, pa tega ni storil. Zato se take pritožbene navedbe o tem, da je bil obsojenec zaveden s strani Probacijske enote, da opravi delo v splošno korist, izkažejo za neutemeljene.

9Kar pa zadeva obsojenčev predlog v zvezi s pomilostitvijo pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ta postopke ureja Zakon o pomilostitvi (ZPom, Uradni list RS, št. 23/2005), ki v 7. členu določa, da se prošnja za pomilostitev vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v tem postopku pa odločanje o takšni obsojenčevi prošnji ni predvideno. Prav tako so nerelevantne pritožbene navedbe, da bi prestajanje zaporne kazni dveh mesecev (tudi zaradi virusa Covid-19) ogrozilo obsojenčevo življenje in zdravje, saj bi moral zapustiti Nemčijo in nastopiti prestajanje zaporne kazni v Sloveniji, kajti ključno je, da je sodba sodišča prve stopnje, na podlagi katere je obsojencu bila izrečena zaporna kazen dveh mesecev in ko mu je bilo ugodeno, da namesto prestajanja zaporne kazni lahko opravi delo v splošno korist, pa tega ni storil, postala pravnomočna in izvršljiva, zato je prvo sodišče imelo vso podlago, da je sprejelo izpodbijano odločitev, ki je pravilna in zakonita.

10Pritožnik ni uspel s pritožbo, zato bo moral plačati sodno takso, ki mu jo bo odmerilo s posebnim plačilnim nalogom sodišče prve stopnje, pred katerim je tekel kazenski postopek, obsojenec tudi v svojih pritožbenih navedbah pojasnjuje, da je redno zaposlen v tujini in prejema dohodke. Zato ni podlage za oprostitev plačila sodne takse v skladu s četrtim odstavkom člena 95 ZKP.