VSRS Sklep II DoR 410/2020

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, naj se ugotovi, da je lastnik spornih nepremičnin in hkrati, da mu je toženka dolžna izstaviti listino, na podlagi katere se bo vpisal v zemljiško knjigo.

2Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in takšno sodbo potrdilo. Dokazni postopek je prepričljivo pokazal, da o tožnikovi dobrovernosti ni mogoče govoriti. Zato pogoji za priposestvovanje niso izpolnjeni.

3Zoper takšno sodbo vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. V njem pojasnjuje, da je tožnik preprost človek, ki rad tudi preveč popije. Njegova razgledanost in iznajdljivost v pravnih postopkih ni velika. Trdi, da se dobrovernost domneva, opisuje dejanske okoliščine življenjskega primera ter izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.

4Predlog ni popoln.

5V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu za dopustitev revizije ničesar od navedenega ni storil. Predvsem ni navedel spornega pravnega vprašanja, marveč se je v večjem delu vloge ukvarjal z vprašanji dejanskega stanja. Pravnih prvin dobre vere ni obravnaval.

7Če stranka ne ravna po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP). Iz tega razloga je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.