VSM Sklep IV Kp 33739/2019

Pritožbi zagovornice obdolženega R.I. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega R.I. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po prvem odstavku 57. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štiri mesec zapora in preizkusno dobo enega leta, ter mu po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 579,43 EUR ter sodne takse v višini 56,00 EUR.

2Zoper takšno sodbo se je pritožila zagovornica obdolženega iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe.

3Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4Zagovornica uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ko navaja, da so razlogi napadene sodbe v nasprotju sami s seboj in z izvedenimi dokazi, pri čemer se sklicuje predvsem na ugotovitve izvedenca medicinske stroke glede načina nastanka poškodbe oškodovanca. Uveljavljana kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj je sodišče prve stopnje ugotovitve izvedenca pravilno ocenilo, kot to izhaja iz razlogov napadene sodbe in ugotovitev izvedenca medicinske stroke. S tem, ko se zagovornica sklicuje na to, da je izvedenec dopustil tudi možnost, da je prišlo do poškodbe ob padcu s kolesom in ne tako kot je zaključilo sodišče prve stopnje, v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje glede nastanka poškodbe. Zato se v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.

5Utemeljena pa je pritožba zagovornice, da bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati sodnega izvedenca medicinske stroke, s čemer meri na kršitev pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Iz podatkov kazenskega spisa in sicer zapisnika glavne obravnave z dne 9. 3. 2020 izhaja, da sicer nobena od strank ni predlagala neposrednega zaslišanja sodnega izvedenca medicinske stroke in sicer dr. D.J., sodišče prve stopnje pa je ravnalo v nasprotju z ZKP, ko je brez soglasja strank prebralo izvedensko mnenje dr. J. Ni namreč dopustno samo na podlagi konkludentnih ravnanj stranke (npr. da ni imela pripomb na prebrano mnenje) sklepati, da je soglašala z branjem mnenja. Sodišče prve stopnje za branje izvedenskega mnenja ni imelo soglasja strank, razen tega pa v napadeni sodbi ni niti navedlo razlogov zaradi katerih je izvedensko mnenje prebralo, brez soglasja strank, saj iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bile podane okoliščine iz člena 340 ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice v tej smeri ugodilo, saj je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, gre namreč za obremenilni dokaz, ki je bil nepravilno izveden, kar je vsekakor vplivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe, saj je bila obdolžencu odvzeta možnost neposrednega zaslišanja izvedenca.

6Navedena kršitev narekuje razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, v katerem bo moralo odpraviti kršitev in o zadevi ponovno odločiti. Pri tem pa bo moralo pretehtati pritožbene navedbe zagovornice, ki gredo v smeri graje dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno kršitev ni moglo ukvarjati, pri čemer bo moralo posebno pozornost posvetiti obliki krivde, pri ugotavljanju načina nastanka poškodbe.