VSC Sklep II Ip 302/2020

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo pritožbi stečajnega upravitelja dolžnika in nadomestilo sklep z dne 8. 7. 2020 v II. točki izreka tako, da glasi: ″Po pravnomočnosti sklepa bo sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi pri dolžniku do celote lastnih nepremičninah [...] izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14016/2019 z dne 21. 2. 2019.″ Ugotovilo je, da je v II. točki izpodbijanega sklepa sklenilo, da ločitvena pravica, pridobljena na nepremičninah v tem postopku, ostane v veljavi, in da se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ter plačilo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, opravi v stečajnem postopku. V pritožbi je stečajni upravitelj pojasnil, da je upnik 24. 6. 2019 prijavil terjatev, tudi ločitveno pravico na strojni opremi, ne pa tudi na nepremičninah, kar izhaja iz priložene prijave terjatve upnika in končnega seznama preizkušenih terjatev pod zap. št. 229. Pritožba je utemeljena. Upnik v stečajnem postopku ni uveljavljal ločitvene pravice na nepremičninah.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da osmi odstavek 9. člena ZIZ res določa, da lahko sodišče prve stopnje odloči o pritožbi pod določenimi pogoji, vendar ta pristojnost ne more zaobiti obveznosti sodišča iz četrtega odstavka 9. člena ZIZ, da mora vročiti pritožbo nasprotni stranki v izjavo, kar je opustilo. Upniku je bil vročen sklep z dne 8. 7. 2020 in je imel zoper njega učinek, zato bi mu moralo sodišče posredovati v izjavo tudi pritožbo stečajnega upravitelja, kateri je ugodilo brez da bi jo upnik imel možnost prebrati, ugotoviti, če je vložena pravočasno in se seznaniti z vsebino.

3Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku s pozivom, odgovora ni vložil.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je po domnevno utemeljeni pritožbi dolžnika izdalo nadomestni sklep na podlagi zakonskega pooblastila iz osmega odstavka 9. člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom razveljavi ali nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če se s sklepom ne odloči o vlogi, ki se pred izdajo sklepa vroči drugi stranki ali udeležencu. Upnik utemeljeno navaja, da mu je bil vročen prejšnji sklep z dne 8. 7. 2020, ki je učinkoval zoper njega, in da prav zato zakonsko pooblastilo ne more zaobiti obveznosti iz četrtega odstavka 9. člena ZIZ. Ta določa, da se pravočasna in dovoljena pritožba vroči v odgovor nasprotni stranki, če ji je bil vročen tudi sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega je bila vložena pritožba. Pravica do izjave v postopku narekuje dvostranskost pravnih sredstev (ureditev, da se pravno sredstvo pred odločitvijo inštančnega sodišča vroči nasprotni stranki, ki lahko nanj odgovori). Načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka ne more biti ustavno dopusten razlog za to, da se v postopku s pritožbo zoper sklep popolnoma izključi uporaba določb, ki stranki omogočajo odgovor na pritožbo. Taka izključitev je še zlasti nesprejemljiva pri sklepih, s katerimi sodišče meritorno odloči o zadevi in pri pomembnejših procesnih odločitvah. Ustavno sodišče RS je v številnih odločbah ponovilo svoje stališče o nujnosti, da so pravna sredstva dvostranska. To je potrdilo tudi ESČP. Predvsem je nujna dvostranskost pravnih sredstev v zadevah, ko sodišče pravnemu sredstvu ugodi in odločbo sodišča prve stopnje spremeni¹. Če četrti odstavek 9. člena ZIZ velja za sodišče druge stopnje, velja ravno tako za sodišče prve stopnje, ko uporabi zakonsko pooblastilo iz osmega odstavka 9. člena ZIZ.

6Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pred izdajo nadomestnega sklepa posredovalo pritožbo upniku v izjavo, pri čemer mu je vročilo prvotni izpodbijani sklep z dne 8. 7. 2020 o ustavitvi izvršilnega postopka in ohranitvi ločitvene pravice. Zato se mu je pripetila očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na njeno naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS, ne more samo odpraviti kršitve postopka. Ugodilo je pritožbi upnika in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje da upniku možnost odgovora na pritožbo, nato pa opravi postopek s pritožbo dolžnika in jo predloži sodišču druge stopnje ali ponovno samo odloči z nadomestnim sklepom, če so pogoji za to.

8Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Predlog za prvo obravnavo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju EVA 2016-2030-0008, stran 100.