VSC Sklep III Cpg 79/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka). Tožeči stranki je dovolilo obročno plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji v 12 zaporednih mesečnih obrokih po 56,25 EUR tako, da zapade prvi obrok v plačilo zadnjega dne v mesecu po pravnomočnosti sklepa, vsi ostali pa zadnjega dne v mesecih, ki sledijo (II. točka izreka). Razveljavilo je plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji z dnem 28. 3. 2019 (III. točka izreka). Na podlagi predloženih listin in po uradni dolžnosti pridobljenih listin je ugotovilo, da je imela tožeča stranka sredstva 62.499,00 EUR, obveznosti do virov sredstev 62.499,00 EUR in čisti dobiček poslovnega leta 2.254,19 EUR. Tožeča stranka ima kratkoročna sredstva 62.007,73 EUR, od česar so predstavljala sredstva 13.078,03 EUR denarna sredstva in kratkoročne obveznosti 52.744,12 EUR, kar pomeni, da ima nižje kratkoročne obveznosti od kratkoročnih sredstev (bilanca stanja). Iz izpiskov prometa in stanja na transakcijskem računu tožeče stranke pri Sberbank d.d. izhaja, da je imela 15. 5. 2019 na računu 4,08 EUR, pred tem do 6.000,00 EUR ter v daljšem obdobju manjše redne prilive in odlive (izpis prometa in stanja na računu za obdobje 1. 2. do 15. 5. 2019). Tožeča stranka je navedla, da na računu pri B. ... nima denarnih sredstev, vendar ni predložila dokaza. Sodišče jo je zato, ker nima dostopa do podatkov o stanju na računu tožeče stranke v Italiji, pozvalo, da predloži izpisek prometa in stanja na transakcijskem računu pri B. ..., vendar tožeča stranka ni predložila izpiska niti ni pojasnila zakaj ga ni predložila. Kolikor bi tožeča stranka imela takšno stanje na računu, kot je zatrjevala, ne bi imela zadržkov za predložitev izpiska na transakcijskem računu oziroma bi pojasnila zakaj izpiska ne more predložiti. Tožeča stranka je navajala, da je v slabem finančnem in likvidnostnem stanju, vendar slednjega ni izkazala, prav tako to ne izhaja iz bilance stanja. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje, da je imela tožeča stranka v poslovnem letu 2018 bistveno večja kratkoročna sredstva od kratkoročnih obveznosti, da je ustvarila dobiček, ki presega sodno takso ter da ima na transakcijskem računu v Sloveniji redne denarne prilive, je ob upoštevanju višine sodne takse 675,00 EUR sodišče presodilo, da nima zadostnih sredstev za takojšnje plačilo, ima pa zadostna sredstva, da lahko sodno takso plača v več obrokih.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da sodišče ni opravilo poizvedb ob upoštevanju ZST-1, saj nima sredstev za plačilo sodne takse. Vse račune ima občasno blokirane in ne zmore plačila sodne takse, saj nima prostih sredstev. Drugo premoženje ima blokirano s strani bank in nima prostih likvidnih sredstev ter ne zmore plačila sodnih taks. Tožeča stranka je v slabem ekonomskem, finančnem in likvidnostnem stanju ter nima sredstev za plačilo. Povzeto stanje na 31. 12. 2018 ni aktualno stanje in ni ugotovljeno dejansko stanje ter nima sredstev za plačilo sodne takse. Stanje na 15. 5. 2019 je jasno in ne zmore plačila sodne takse in nima prostih likvidnih sredstev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožeča stranka neutemeljeno predlaga, da naj sodišče poda pobudo za presojo ustavnosti ZST-1, da mora izvesti presojo ustavnosti določbe oziroma preko Ustavnega sodišča, da ni razumnega razloga za razlikovanje med subjekti, za katere nastane plačilo sodne takse. Za oprostitev plačila sodnih taks ali za katero od podvrst oprostitve po ZST-1 mora stranka izpolniti zakonske pogoje. Tožeča stranka je gospodarska družba d.o.o., zato jo je mogoče oprostiti plačila sodne takse v znesku, ki presega 44,00 EUR, kar določa četrti odstavek 11. člena ZST-1. Tožeča stranka ni izpolnila pogojev za oprostitev plačila sodne takse 675,00 EUR, zlasti zato, ker ni predložila izpiska o prometu in stanju na transakcijskem računu v tujini ter ni dokazala zatrjevanega premoženjskega stanja. To pa je razlog v njenem subjektivnem ravnanju, ne v objektivnih okoliščinah.

5Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da ne zmore plačila sodne takse, da nima prostih sredstev, da ni izgledov, da bi prejela sredstva za plačilo sodne takse, da je stanje na 15. 5. 2019 jasno in nima prostih likvidnih sredstev. Hkrati pa priznava, da ima občasno blokirane račune, torej jih v občasno tudi nima blokiranih. Kot že ugotovljeno in je bistveno, tožeča stranka ni predložila dokazov o prometu in stanju na transakcijskem računu v tujini niti ni zatrjevala zadržkov za predložitev stanja, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje in v pritožbi ne zanika (5. točka obrazložitve sklepa).

6Sodišče prve stopnje je na podlagi poizvedb pri banki tožeče stranke v S. ter javno dostopnih evidenc (bilance stanje) ugotovilo premoženjsko stanje tožeče stranke (5. točka obrazložitve sklepa). Tudi tega v pritožbi obrazloženo ne izpodbija, pač pa neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni opravilo poizvedb. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za oprostitev ter dovolilo tožeči stranki obročno plačilo sodne takse. V pritožbi še neutemeljeno navaja, da ni mogoče naložiti plačila sodne takse pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, saj je sodišče z III. točko izreka razveljavilo plačilni nalog z dne 28. 3. 2019. Dne 10. 6. 2019 sodišče prve stopnje ni izdalo nobenega plačilnega naloga, temveč samo izpodbijani sklep. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo pravnemu sredstvu stranke, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

7V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.