VSL Sklep I Cp 1324/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi.

II. Udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep z dne 8. 3. 2018 o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, ki se prodajajo v tem postopku po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, s podatki, navedenimi v izreku sklepa (I. tč. izreka), in določilo njihovo novo, višjo vrednost, in sicer v znesku 265.271,42 EUR (II. točka izreka).

2Obrazložilo je, da je po pritožbi nasprotnega udeleženca na sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin v soglasju z obema udeležencema preko cenitve sodnega cenilca F. G. ugotovilo še vrednost kmetijskih zemljišč in izdelalo valorizacijo cenitve cenilca F. N., na kar udeleženca nista imela pripomb, zato je po 2. odst. 33. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in v skladu s 1. odst. 179. čl. ZIZ določilo že navedeno novo skupno vrednost nepremičnin.

3Zoper II. tč. sklepa se je pritožil nasprotni udeleženec, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodišče prve stopnje, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Navaja, da ni mogel vedeti, da pripombe, ki jih bo podal po izteku 15 dnevnega roka, ki mu je bil podeljen za pripombe na izvedensko mnenje, ne bodo upoštevane. Treba bi bilo valorizirati tudi mnenje izvedenca za kmetijska zemljišča F. G., ki je bilo izdelano 20. 7. 2018. Meni, da bi sodišče moralo razpisati narok in na njem ugotoviti, ali imata stranki še kakšne pripombe.

4Na pritožbo je predlagateljica odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov, ki jih opredeljuje, saj meni, da nasprotni udeleženec namenoma zavlačuje postopek.

5Pritožba ni utemeljena.

6Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je s sklepom 8. 3. 2018 ugotovilo vrednost nepremičnin, ki so predmet prodaje, in sicer na podlagi cenitve sodnega cenilca F. N. z dne 16. 3. 2017 v znesku 236.500,00 EUR. Nasprotni udeleženec se je pritožil, češ da so v cenitvi, ki je podlaga ugotovljeni vrednosti, izostale nepremičnine, ki so kmetijska zemljišča, zato je sodišče v soglasju s predlagateljico imenovalo še cenilca za ta zemljišča. S pomočjo sodnega cenilca F. G., katerega mnenje je prejelo 24. 7. 2018 in ki nosi datum 20. 7. 2018, je ugotovilo vrednost kmetijskih zemljišč 1109,39 EUR. Na to cenitev ni bilo nobenih pripomb, 9. 11. 2018 pa je nasprotni udeleženec predlagal, da se cenitev F. N. valorizira, čemur je sodišče ugodilo in to nalogo poverilo cenilcu A. R., ki jo je opravil 30. 10. 2019. Udeleženca sta to cenitev prejela skupaj z dopisom, naj v 15 dneh sporočita, ali imata nanjo še kakšne pripombe, česar nista storila. Pritožnik se zato spreneveda, da si ni mogel misliti, da kasneje ne bo več mogel dajati pripomb in da bi moralo biti vsaj mnenje F. G. spet valorizirano, saj je celoten postopek po njegovi pritožbi namenjen ravno popravi že ugotovljene vrednosti z novo cenitvijo in valorizacijo stare. Pritožnik torej drugega kot izdajo novega sklepa, to je izpodbijani sklep, ni mogel in smel pričakovati. Poudariti gre očitno, da je bila valorizacija cenitve stavbnih zemljišč opravljena po več kot dveh in pol letih, pri čemer je vrednost teh zemljišč relativno visoka, cenitev kmetijskih zemljišč, katerih vrednost je v primerjavi s stavbnimi takorekoč zanemarljiva, pa je bila na dan valorizacije stavbnih zemljišč stara le dobro leto. Pritožnik tudi ne izkaže za verjetno, da bi se v relativno kratkem času od cenitve kmetijskih zemljišč kaj spremenila njihova vrednost in tega niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imel za to vso možnost, ni storil. Verjetno torej drži očitek predlagateljice iz odgovora na pritožbo, da skuša nasprotni udeleženec postopek le zavlačevati.

7Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. ZNP).

8Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 35. čl. ZNP, saj se novi ZNP-1, ki omogoča odločitev o stroških tudi glede na krivdo, v tej zadevi glede na to, da se je začela v času pred njegovo uveljavitvijo, še ne uporablja (1. odst. 216. čl. ZNP-1).