VSM Sklep III Cp 343/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ukrep, ki je bil nasprotnemu udeležencu izrečen s sklepom dne 27. 8. 2018, podaljšalo tako, da se nasprotnemu udeležencu za štiri mesece, to je za čas od 26. 2. 2020 do 26. 6. 2020 izreče prepoved:

- namernega približevanja predlagateljici na razdalji manjši od 100 metrov,

- zadrževanja in približevanja stanovanjski hiši na naslovu D., B., na razdalji manjši od 100 metrov,

- navezovanja stikov s predlagateljico na kakršenkoli način osebno ali preko kakršnekoli druge oblike komunikacije ali preko drugih oseb,

in odločilo, da gornje prepovedi ne veljajo za primer izvajanja stikov med nasprotnim udeležencem in mladoletnima otrokoma v času izvajanja stikov po sodni poravnavi, pri čemer se stiki izvajajo izven nepremičnine D., B.

V nadaljevanju je sodišče določilo kazen za primer kršitve prepovedi in v presežku predlog predlagateljice zavrnilo.

2Tak sklep s pravočasno pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za podaljšanje ukrepa zavrne.

3Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v tem nepravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema vse pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6Zakonsko opredelitev nasilja v družini določa 3. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Po tej določbi je nasilje v družini prepovedano. Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje pa so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Vrsto ukrepov sodišča zaradi nasilnih dejanj pa opredeljuje 19. člen ZPND. Med te spada tudi prepoved približevanja krajem, kjer se žrtev običajno nahaja in prepoved navezovanja stikov z žrtvijo na kakršenkoli način.

7Neutemeljena je pritožbena graja, da je sodišče razpolagalo s pisnim stališčem nasprotnega udeleženca glede zatrjevanih kršitev prepovedi približevanja, a se do njih v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Izjasnitev nasprotnega udeleženca z dne 3. 12. 2019 se nanaša zgolj na fizično približevanje hiši in organiziranje priprave bazena za zimo, podano pred vložitvijo predloga za podaljšanje ukrepov (5. 2. 2020). O tem predlogu nasprotni udeleženec ni podal nobenega odgovora, čeprav je bil na to opozorjen in tega niti ne zanika, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja, da sodišče prve stopnje njegovih pojasnil pri odločanju ni upoštevalo, niti se do njih opredelilo.

8Odločitev sodišča ne temelji izključno na izjavah predlagateljice, ampak je sodišče v postopku upoštevalo tudi mnenje Centra za socialno delo ter vpogledalo poročila Policijske uprave in pridobilo informacijo od Okrožnega državnega tožilstva.

9Drži, da stiki med očetom in otrokoma potekajo normalno, vendar pa je iz dokaznega postopka tudi mogoče zaključiti, da mladoletna hči nepravdnih strank ne želi, da se oče vrne domov in jo je tega strah, zato doživlja hudo psihično stisko in sicer ne zaradi srečanja z očetom, ampak zaradi njegovega odnosa do matere. S tem se pritožbeno sodišče v svoji predhodni odločitvi, ko je zavrnilo prepoved približevanja otrokom, ni ukvarjalo, ker to ni bilo izpostavljeno in ni bilo potrebno. Vrnitev nasprotnega udeleženca v hišo pa bi vsekakor povzročila hudo stisko za mladoletno hčer in sicer ne zato, ker bi bil nasprotni udeleženec do nje nasilen, ampak zaradi njegovega odnosa do predlagateljice. Odločitev sodišča prve stopnje tako ni v nasprotju z odločitvijo pritožbenega sodišča v predhodnem postopku.

10Poleg povedanega je sodišče prve stopnje pri podaljšanju ukrepa upoštevalo tudi grožnjo nasprotnega udeleženca, ki je hčeri dejal, da komaj čaka, da bo ukrepa konec, da bo prišel domov in vse razbil. Taka izjava nedvomno pomeni grožnjo predlagateljici, ki se nasprotnega udeleženca tako ali tako boji in je tako podano fizično nasilje po določilu 3. člena ZPND.

11Iz obrazložitve 8. točke ni mogoče zaključiti, da bi sodišče izreklo podaljšanje ukrepa zaradi morebitne selitve predlagateljice na drugo lokacijo, ta argument je sodišče prve stopnje uporabilo le glede zavrnitve zahtevka za podaljšanje prepovedi za dobo osmih mesecev (podaljšalo ga je za štiri mesece).

12Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

13Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni.