UPRS Sodba II U 51/2018-29

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Upravna enota ... (v nadaljevanju prvostopenjski organ) v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu RKG) izvedla izris prekrivanja GERK-ov: št. ..., domače ime ..., njiva v izmeri 5720 m2, ki zajema del parc. št. 1177 in del parc. št. 1178, obe k.o. ...; št. ..., domače ime ..., njiva v izmeri 4142 m2, ki zajema del parc. št. 3635/8 in parc. št. 3635/9, obe k.o. ...; in dela GERK-a št. ..., domače ime ..., njiva v izmeri 3045 m2, na delu, ki zajema parc. št. 3184 k.o. ..., med kmetijskim gospodarstvom KMG MID 100942952 katerega nosilka je A.A., ... in kmetijskim gospodarstvom KMG MID št. 100350177, katerega nosilec je B.B., ... (1. točka izreka). Odločila je, da se izris prekrivanja GERK-ov iz 1. točke izreka ter odločbe izvede po dokončnosti te odločbe in da bo upravni organ po izvedbi spremembe strankam posredoval nov izpis iz registra kmetijskih gospodarstev (2. točka izreka).

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ navedel, da je A.A. po svojem zastopniku C.C. podala vlogo za prekrivanje zgoraj navedenih GERK-ov, katerih nosilec je B.B.. Po tem, ko je prvostopenjski organ vpogledal v informatizirano zemljiško knjigo in register kmetijskih gospodarstev, je s svojimi ugotovitvami seznanil B.B., ki je o ugotovitvah po svojem pooblaščencu D.D. dne 6. 10. 2017 na zapisnik podal izjavo, da nasprotuje sprostitvi GERK-ov, ki jih ima pripisane na KMG MID 100350177 in zajemajo zemljišča, ki so v solasti C.C., saj so jih dne 30. 3. 2017 prijavili v zbirno vlogo za leto 2017. O navedeni izjavi D.D., se je kot pooblaščenec A.A. izjasnil njen pooblaščenec C.C.. Navedel je, da je dne 4. 11. 2015 na javni dražbi kupil solastniške deleže do ½ parc. št. 1177, 1178 obe k.o. ... ter parc. št. 3635/8, 3635/9 in 3184 vse k.o. .... Menil je, da je D.D. v času prijave spornih GERK-ov v zbirni vlogi za 2017 že vedel, da so sporna zemljišča v tuji posesti. Dosedanji uporabnik GERK-ov se ni odzval na poziv novega solastnika in ne na poziv UE ... ter zato pri prekrivanju GERK-ov vztraja.

3V upravnem postopku je prvostopenjski organ ugotovil, da sta bila dne 24. 8. 2017, to je v času podaje vloge za prekrivanje GERK-ov št. ..., domače ime ..., št. ..., domače ime ... in št. ..., domače ime ..., solastnika parc. št. 1177, 1178 obe k.o. ... in parc. št. 3635/8, 3635/9 in 3184 vse k.o. ..., C.C. in D.D., vsak do deleža ½, kot sta tudi še vedno. Nosilka KMG MID 10942952 A.A. ima za uporabo navedenih kmetijskih zemljišč pridobljeno soglasje solastnika C.C. do deleža ½, nosilec KMG MID 100350177 B.B. pa ima za uporabo istih zemljišč pridobljeno soglasje solastnika D.D. prav tako do deleža ½. Prvostopenjski organ je zato D.D. in A.A. pozval k uskladitvi izrisa GERK-ov, do česar pa ni prišlo.

4Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da noben nosilec za uporabo spornih GERK-ov nima soglasja solastnikov, katerih idealni delež bi predstavljal več kot polovico površine, ni mogoče ugotoviti katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa GERK-ov, navedenih v izreku odločbe. Prvostopenjski organ je zato izdal odločbo o prekrivajoči površini na navedenih GERK-ih v skladu s sedmim odstavkom 144. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1). Pri svoji odločitvi se sklicuje na drugi odstavek 5. člena ZKme-1, ki določa, da se šteje, da ima pravico do uporabe zemljišča v solastnini ali skupni lastnini, ki je vpisano v RKG, nosilec pravice do uporabe tega zemljišča, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. Ta zakon, to je Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), v 1. alineji drugega odstavka 7. člena določa, da, ne glede na določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča in načina rabe zemljišča zadostuje soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini, za kar gre v konkretnem primeru.

5Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo, št. 33008-248/2017-2 z dne 9. 1. 2018, pritožbo tožeče stranke D.D. zoper odločbo prvostopenjskega organa kot neutemeljeno zavrnilo.

6Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi navaja, da je že v pritožbi navedla, da je prvostopenjski organ zmotno odločil o prekrivajoči površini navedenih GERK-ov. Nepremičnine so se res prodajale v solastniškem delu do ½, vendar pa C.C. v upravnem postopku ni dokazal, da ta idealni delež do ½ tudi uporablja in ima v posesti. Sporne nepremičnine imata namreč v celoti v posesti D.D. in E.E., kar je razvidno tudi iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v ..., opr. št. P 93/2017 z dne 13. 9. 2017. Iz sklepa Okrajnega sodišča v ..., opr. št. Dn ... z dne 11. 10. 2017, pa je razvidno, da je pri predmetnih nepremičninah na lastniškem deležu C.C. vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice za te nepremičnine, saj o tem potekajo spori pri pristojnem sodišču, ki pa še niso pravnomočno končani. Izpodbijana odločba je zato nezakonita in materialno pravno zmotna. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ta pa naj ji povrne tudi stroške tega postopka.

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov, ki so že navedeni v prvostopenjski odločbi in odločbi drugostopenjskega organa.

8Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da je C.C., kot stranka z interesom, zaradi povečanja in zaokroževanja njihovega kmetijskega gospodarstva kupil solastniški delež spornih zemljišč, kar je izkazal z dokazili, ki jih je predložil prvostopenjskemu organu. Vztraja, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu.

K točki I izreka:

9Tožba ni utemeljena.

10Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožeče stranke. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi dopolnjeni z obrazložitvijo odločbe drugostopenjskega organa v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

11V zadevi ni sporno, da sta C.C. in D.D. zemljiškoknjižna solastnika na spornih nepremičninah, vsak do deleža ½. Ni sporno, da je solastnik C.C. dal nosilki KMG MID 100942952 A.A. soglasje za uporabo svojega deleža kmetijskih zemljišč, drugi solastnik D.D. pa tako soglasje nosilcu KMG MID 100350177 B.B.. V zadevi prav tako ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ stranke v postopku pozval k uskladitvi izrisa GERK-ov in da do uskladitve ni prišlo.

12Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na napačno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z posestjo solastniškega deleža C.C., ni utemeljen. Po določbi sedmega odstavka 144. člena ZKme-1 v primeru, če v postopku prijave kmetijskega zemljišča v RKG ali spremembe že vpisanega kmetijskega zemljišča pride do prekrivanja površin drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, upravna enota o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prikrivanje in jih pozove k uskladitvi. Če do uskladitve ne pride, odloči o tem pristojna upravna enota. Če v postopku ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin, izda pristojna upravna enota odločbo o prekrivajoči površini. Te površine v skladu z osmim odstavkom istega člena niso del identifikacijskega sistema za vodenje zemljišč in se ne upoštevajo pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike. Upoštevaje prvi in drugi odstavek 5. člena ZKme-1 se šteje, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v RKG, če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma če ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.

13Tožeča stranka svojo pravico do uporabe zemljišč zatrjuje na drugi pravni podlagi, katere pa, kakor izhaja iz upravnega spisa ter tudi iz tožbe, ni izkazala. V upravnem postopku namreč kljub pozivu upravnega organa ni predložila dokazov, iz katerih bi izhajalo njeno zatrjevano upravičenje. Prvostopenjski organ je tudi po mnenju sodišča ravnal pravilno, ko je pri svoji odločitvi zato upošteval podatke uradnih evidenc v času odločanja, skladno s katerimi je ugotovil, da noben nosilec za uporabo spornih GERK-ov nima soglasja solastnikov, katerih idealni delež bi predstavljal več kot polovico površine zemljišč ter zato ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin GERK-ov.

14Sklicevanje tožeče stranke na pravdni postopek, ki teče pri Okrožnem sodišču v ..., na odločitev o stvari ne more vplivati, saj predlagana pridobitev podatkov iz pravdnega spisa v smislu četrtega odstavka 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP) ne predstavlja podatkov o dejstvih, o kateri se vodi uradna evidenca in ki naj bi bili drugačni kot podatki zemljiške knjige, ki jih je prvostopenjski organ pridobil in na njihovi podlagi tudi izdal izpodbijano odločbo. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, lahko v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZKme-1 upravičeni nosilec pri zemljiščih v solastnini ali skupni lastnini izkaže pravico do uporabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. 7. člen ZKZ, ki je tak zakon določa, da zaradi učinkovitejšega izvajanja 1. alineje prvega odstavka 7. člena, ne glede na določbe SPZ, za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča in način rabe zemljišča zadostuje soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo kot več polovico površine, česar pa tožeča stranka ni izkazala. Po določbi 32. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) lahko upravna enota pozove nosilca, ki ni lastnik vpisanih zemljišč, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč. Če nosilec teh dokazil ne predloži ali če upravna enota na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da pogoji za vpis GERK-a niso izpolnjeni, odloči o izbrisu GERK ali dela GERK iz RKG (drugi odstavek 32. člena Pravilnika). Sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da, upoštevaje prej navedene določbe ZKme-1, v predmetni zadevi ni predmet presoje način pridobitve zemljišč, na katerih so vpisani obravnavani GERK-i, temveč presoja, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč za nosilca kmetijskega gospodarstva. Tožeča stranka sicer lahko zatrjevanje pravice uporabe spornih parcel, ki ni skladna s podatkom o solastništvu, kot izhaja iz zemljiške knjige, uveljavlja s tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti, kar pa glede na določbe ZKme-1 v predmetnem postopku ni predhodno vprašanje iz 147. člena ZUP, kakor smiselno navaja v tožbi. Šele če bo tožeča stranka razpolagala s takimi dokazi in jih v postopku spremembe vpisa v RKG tudi predložila, jih bo organ, ki bo odločal o zadevi, lahko upošteval.

15Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

16Sodišče je odločitev o zadevi sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1). V tožbi predlagani dokazi za vpogled izpisa iz internetne strani "bolha.com" o prodaji kmetijskega zemljišča, za poizvedbo pri Okrožnem sodišču v ... glede postopka opr. št. P 93/2017, za pribavo tega spisa, za vpogled v sklep Okrajnega sodišča v ... opr. št. Dn ... z dne 11. 10. 2017 ter za zaslišanje zaslišanje tožeče stranke, namreč glede na sprejeto stališče sodišča, ki je pojasnjeno v obrazložitvi te sodbe, za odločitev niso pomembni. Tožeča stranka ni izkazala, da bi izvedba predlaganih dokazov vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev, pa tudi sicer tožeča stranka izvedbe glavne obravnave v zadevi niti ni predlagala.

K točki II. izreka:

17Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.