VDSS Sodba Psp 42/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 12. 7. 2018 in št. ... z dne 14. 6. 2018, obe v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je tožnik od 26. 6. 2018 dalje zmožen za delo kot invalid III. kategorije, izključno za dela z omejitvami po odločbi ZPIZ št.... z dne 28. 5. 2018 ter da se ugotovi, da je bil tožnik v času od vključno 26. 6. 2018 do 9. 12. 2018 začasno nezmožen za delo zaradi poklicne bolezni.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi obrazlaga, zakaj se dne 10. 9. 2019 ni mogel udeležiti obravnave. Umrl mu je namreč stric. Tožnik zato k pritožbi prilaga smrtovnico in se opravičuje za izostanek. V nadaljevanju izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano sodbo. Sramotno je, da mu pripisujejo rentne tendence. Obširno opisuje, kako se že 5 let "bode" z zdravstvom, sedaj pa še s sodiščem. V sistemu so pomanjkljivosti, na kar dolgo časa opozarja. Gre za zavestno kršenje človekovih pravic. Tudi institucije ne opravljajo svojega dela. Diagnozo, da ima fibromialgijo so mu postavili potem, ko je zdravstvo ugotovilo, da je zrel za upokojitev. To pa z namenom, da bi z upokojitvijo maksimalno zavlačevali. Že od leta 2011 dalje ima hudo okvaro obeh rok, s tem da je bila desna v letu 2011 že operirana. Opravljene so bile številne preiskave. 16. 9. 2019 je bila operirana tudi leva roka. Ni pa bil opravljen ultrazvok medialnih živcev. Pri hoji uporablja palice zaradi bolečin v hrbtenici ter zaradi stabilnosti. Nedopustno je, da sodna izvedenka navaja, da ne jemlje antidepresivov. Jemanje antidepresivov mu namreč povzroča še dodatno škodo. Sodna izvedenka tudi navaja, da bi lahko delal z omejitvami kljub okvari obeh rok (karpalni kanal). Iz izvidov izhaja, za kako hude okvare gre in da je potrebna operacija. Pojavljajo se mu tudi alergije. K pulmologu je bil napoten zaradi izkašljevanja krvnih sledi. Že pred več leti je zbolel za bronhitisom. Če je bila potrebna operacija glede karpalnega kanala, to pomeni, da se njegovo stanje ni moglo izboljšati, temveč se je le slabšalo in je že zaradi tega bilo potrebno nadaljevati z bolniškim staležem. Tudi zaradi uvajanja antidepresivov in podobnih "zdravil" se je zdravstveno stanje še poslabšalo. Bolečine, vključno z vsemi bolezenskimi stanji izvirajo iz dela, psihičnih in fizičnih obremenitev. Tožnik uveljavlja priznanje poklicne bolezni in priznanje bolniškega staleža od dneva nastopa bolniškega staleža (16. 12. 2014) do upokojitve. Uveljavlja tudi primerno odškodnino za duševne bolečine in izčrpavanja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ pazi po uradni dolžnosti.

5Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določb postopka, s tem, ko je opravilo obravnavo ob odsotnosti tožnika in njegove pooblaščenke. Tožnik namreč ni pravočasno predložil dokaza, da na narok ne more pristopiti zaradi smrti strica. Omenjeni dokaz je predložil šele v pritožbenem postopku, kar pa je prepozno. Tudi odvetnica bi v primeru, da je istega dne že imela drugo obravnavo, lahko pravočasno zagotovila substituta.

6Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št.... z dne 12. 7. 2018, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper odločbo imenovanega zdravnika, št.... z dne 14. 6. 2018. Z omenjeno odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je bil tožnik od 18. 6. 2018 do 25. 6. 2018 zaradi bolezni začasno nezmožen za delo. Od 26. 6. 2018 dalje pa je zmožen za delo kot invalid III. kategorije invalidnosti, izključno za dela z omejitvami po odločbi ZPIZ št. ... z dne 28. 5. 2018.

7V zadevi je sporno, ali je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi v času od 26. 6. 2018 do 9. 12. 2018.

8Za presojo sporne zadeve je odločilna odločba ZPIZ z dne 28. 5. 2018 (priloga sodnega spisa pod A/2). Z omenjeno odločbo je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do dela na drugem delu, ki je psihično nezahtevno, ki ne zahteva daljšega ali zahtevnejšega priučevanja, brez sodelovanja v javnem prometu v vlogi voznika, brez dela na višini ali nad globino in brez dela s povečanim tveganjem, brez dvigovanja in ali prenašanja težjih bremen ter brez vsiljenega tempa ali ritma dela, kjer si sam lahko narekuje tempo in ritem dela za doseganje polne delovne učinkovitosti in brez ponavljajočih se pogostejših fleksijskih obremenitev v zapestjih in izpostavljenosti lokalnim vibracijam, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 16. 1. 2017 dalje. Navedena odločba je, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva.

9Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je urejeno v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)² in pa v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila)³. V 232. členu Pravil je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo pa sta skladno z določbami Pravil pristojna tudi imenovani zdravnik in pa zdravstvena komisija.

10V sporni zadevi tako ni bilo odločilno vprašanje, ali je tožnik zmožen opravljati delo serviser - popravila strojev in naprav v A., B.B. s. p. Že Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ) je namreč odločil, da tožnik za navedeno delo ni zmožen in ga je zato tudi razvrstil v III. kategorijo invalidnosti in mu priznal pravico do dela na drugem delu z omejitvami. Prejšnje odločitve pristojnih organov v zvezi s tožnikovo začasno nezmožnostjo za delo (bolniškim staležem) so kot podlago za svojo odločitev upoštevale delo, ki ga je tožnik opravljal kot s. p. Po izdaji pravnomočne odločbe ZPIZ pa je tožena stranka pri presoji, ali je tožnik začasno nezmožen za delo pravilno upoštevala navedeno odločbo ter presojala, ali so po izdaji navedene odločbe nastali razlogi (poslabšanje zdravstvenega stanja), zaradi katerega tožnik drugo delo z omejitvami ne bi mogel opravljati niti po 4 ure dnevno. Z izpodbijanima odločbama je bilo odločeno, da taki razlogi niso podani.

11Sodišče prve stopnje je dejansko stanje med drugim razčiščevalo tudi s postavitvijo sodne izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja in njene izpovedbe na naroku za glavno obravnavo izhaja, da je bil tožnik v obdobju od vključno 26. 6. 2018 do 9. 12. 2018 zmožen za delo in sicer kot invalid III. kategorije invalidnosti skladno z omejitvami v odločbi ZPIZ št.... z dne 28. 5. 2018. Izvedenka pojasnjuje, da iz zdravstvene dokumentacije ni razviden noben akuten zdravstveni dogodek, ki bi utemeljeval bolniški stalež v spornem obdobju. Tudi tožnik je na razgovoru pri izvedenki pojasnil, da se njegovo zdravstveno stanje pred zaključenim bolniškim staležem in po zaključku ni razlikovalo. Tožnikovo zdravstveno stanje je bilo po mnenju sodne izvedenke v spornem obdobju enako kronično okvarjeno kot pred izdajo dokončne odločbe ZPIZ-a, zaradi česar ugotavlja, da je bil v spornem obdobju zmožen za delo skladno z že citirano odločbo ZPIZ.

12Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje sodne izvedenke, ki je mnenje podala na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v upravnem in sodnem spisu in tudi na podlagi osebnega pregleda tožnika. Podrobno je opisala tožnikove zdravstvene težave. Bistveno pri tem je, da v spornem obdobju ni prišlo do akutnega poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bil tožnik začasno nezmožen za delo. Tega podatka ni niti v zdravstvenem kartonu. Glede zdravstvenih težav, ki jih tudi v pritožbi omenja tožnik, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bil zaradi navedenih težav že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile s tem v zvezi priznane omejitve pri delu.

13Ker tožnik v spornem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo, s tem tudi ni bilo nobene podlage, da bi se ugotavljal vzrok začasne nezmožnosti za delo.

14Glede tožnikovih obširnih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na postopke pri toženi stranki, na delovanje organov in podobno, pa pritožbeno sodišče poudarja, da omenjeno za rešitev zadeve ni odločilno. Bistveno je namreč, da iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja prepričljiva ugotovitev, da je bil tožnik glede na zdravstveno stanje, kakršno je obstajalo v spornem obdobju, zmožen za drugo delo, skladno z omejitvami, kot so razvidne iz odločbe ZPIZ. Da mu to delo ni bilo zagotovljeno za rešitev ni bistveno. Nenazadnje pa je tudi že sam tožnik na naroku pojasnil, da če bi imel drugo delo, bi poskušal delati oziroma bi se vsaj potrudil.

15V zvezi s pritožbenimi navedbami, da uveljavlja tudi odškodnino, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je tožnik pred sodiščem prve stopnje uveljavljal ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, ne pa plačilo odškodnine in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

16Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami.