UPRS Sodba I U 204/2019-31

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, št. 02112-709/2018-4 z dne 20. 6. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v katastrski občini ... kot urejeno evidentiral mejo (del meje) parcele 1153 s sosednjimi parcelami 102/1, 103/2, 104/1, 104/2, 118/2, 120/1, 122, 130, 132, 133/1, 133/2, 134/4, 134/5, 585, 587/2, 589/2, 593/1, 596/2, 596/4, 596/5, 596/7, 596/10, 597, 1147/8 in 1147/10 (1. točka izreka), v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovil, da se ukine parcela 1153 in ustanovi parcele 1153/1, 1153/2, 1153/3 (2. točka izreka), odločil, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka) in da stroškov postopka ni (4. točka izreka).

2V obrazložitvi je navedel, da je Občina Šenčur vložila zahtevo za uvedbo postopka za evidentiranje urejene meje in parcelacije. Zahtevi je bil priložen ustrezen elaborat, upoštevajoč Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnik o urejanju mej in ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik), zahteva je ustrezala tudi pogoju iz 28. in 48. člena ZEN. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali lastniki oziroma upravljavci parcel, med drugim tožnik kot lastnik parcel 120/1, 589/2, 587/2. Po opravi preizkusa vloge po 35. in 51. členu ZEN je bilo ugotovljeno, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. Pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN je bil tudi izpolnjen, ker je del meje parcele, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo, urejen v tem in predhodnem postopku IDPOS 6133, 6129, 6079, 6057, 6034 in 6033. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji lastnika parcele. Vse stranke so podpisale na mejni obravnavi izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, razen med drugim tožnika, ki je na mejni obravnavi odklonil podpis zapisnika, svoje meje pa ni pokazal, kljub opozorilu, da se bo štelo, da se z mejo strinja, če svoje meje ne pokaže (peti odstavek 31. člena ZEN). Glede na povedano je organ odločil, kot izhaja zgoraj.

3Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika. V zvezi s pritožbenimi navedbami je navedel, da iz zapisnika o mejni obravnavi izhaja zapis, da tožnik ne podpiše predlagane meje, odklanja podpis, ne podpiše prisotnosti, tudi izjave ne poda. Ob taki vsebini zapisnika je prvostopni organ mogel odločiti na podlagi petega odstavka 31. člena ZEN. Zapisniku tudi ni mogoče očitati pomanjkljivosti po drugem in tretjem odstavku 32. člena ZEN. Zapisnik je bil strankam tudi prebran. Zato ni bilo podlage, da bi organ moral opraviti ustno obravnavo. Če tožnik meni, da so bile geodetske storitve izvedene nepravilno, lahko pred sodiščem uveljavlja ustrezne odškodninske zahtevke zoper geodetsko podjetje (Zakon o geodetski dejavnosti – v nadaljevanju ZGeoD-1). V katastru se tudi ne more evidentirati meja, ki bi odstopala od podatkov zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če pa tožnik meni, da katastrski podatki nimajo podlage v listinah, lahko vloži zahtevo po ZEN.

4Tožnik je tožbo vložil zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Postopek na mejni obravnavi se ni izvajal v skladu z ZEN in Pravilnikom, nezakonit je tudi elaborat. Mejna obravnava je bila opravljena na kraju samem 19. 5. 2016, domnevno v prisotnosti v zapisniku z dne 11. 11. 2017 navedenih lastnikov parcel, kar ne drži. Tožnikova brata A. A. in B. B., ki naj bi bila prisotna, se obravnave nista udeležila, kar je razvidno iz njunih izjav. V primeru dvoma ju sodišče lahko zasliši. Zato nista mogla podati soglasja. Zapis na str. 3 zapisnika, iz katerega izhaja domnevno odklanjanje podpisa B. B., tako ne drži. Enako ne drži, da naj bi tožnik ter C. C. odklonila podpis. C. C. nikoli ni dobil zapisnika v podpis, niti se ni mogel seznaniti z njegovo vsebino, kar potrjuje njegova priložena izjava z dne 23. 1. 2019, o čemer ga sodišče lahko zasliši. Z obstojem zapisnika in njegovo vsebino tudi tožnik ni bil seznanjen. Geodet zapisnika namreč ni pisal v prisotnosti navzočih lastnikov zemljišč, kar kaže že datum njegovega zapisa (tj. 11. 11. 2017). Torej navzoči niso mogli biti seznanjeni z njegovo vsebino, zato je zapis na 5. strani, da je bil zapisnik prebran, neresničen. Tožnik je na kraju samem geodetu ustno izrazil nestrinjanje s pokazano predlagano mejo in mu sam pokazal že obstoječa mejna znamenja, ki jih geodet tedaj ni poznal, četudi bi jih moral, in mu ob njihovi opori opisal, kje naj bi potekala meja. Opozorilo po petem odstavku 31. člena ZEN tako ni bilo prebrano (vsaj tožniku ni bilo), ker pa je tožnik svojo mejo pokazal, zanj ne sme imeti posledic. O nekaterih zemljiščih, ki so bila tudi predmet postopka, pa niti ni bilo odločeno. Geodet tožniku tudi ni pokazal katastrske meje, ga ni opozoril na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov in mu ni podal nobenih drugih pojasnil. S tem ravnanjem je geodet kršil ZEN in Pravilnik, posledično pa je tudi nezakonita odločba. Predlagal je, da sodišče zasliši zgoraj navedene priče, vpogleda v priložene izjave ter izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje organu. Priglasil je tudi stroške postopka.

5Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

6Stranke z interesom Č. Č., D. D., E. E., F. F., B. B., G. G., H. H., I. I., C.C., J. J., Občina Šenčur, K. K., L.L., M. M., Prostovoljno gasilsko društvo ..., N. N., O. O., P. P., R. R. odgovora na tožbo niso podale.

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o evidentiranju urejene meje in parcelacije. Organ je presodil, da je k zahtevi predloženi elaborat geodetske storitve zadostil vsem zahtevam po ZEN in Pravilniku ter zato zaključil, da so podani vsi pogoji za ugoditev zahteve stranke z interesom Občine .... Temu zaključku je pritrdil tudi drugostopni organ v pritožbenem postopku.

9Urejanje in evidentiranje urejene meje je predpisano v III. poglavju ZEN (26. člen in dalje). Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje (drugi odstavek 26. člena ZEN). Postopek evidentiranja urejene meje se uvede na zahtevo lastnika parcele ali na zahtevo državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov, če tako določa zakon (prvi in tretji odstavek 28. člena ZEN). Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje (drugi odstavek 28. člena ZEN). Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (prvi odstavek 29. člena ZEN). Elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru, in zapisnik mejne obravnave; predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje (drugi odstavek 29. člena ZEN). Sestavine elaborata ureditve meje in prejšnjega odstavka podrobneje določi minister (tretji odstavek 29. člena ZEN). V nadaljevanju zakona je predpisan še potek mejne obravnave, vključno s pripravo nanjo (30., 31. člen ZEN). Po petem odstavku 31. člena je tako med drugim določeno, da morajo lastniki parcel, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo.

10V 32. členu je predpisana vsebina zapisnika mejne obravnave. Tako je uvodoma določeno, da je zapisnik mejne obravnave sestavni del elaborata ureditve meje (prvi odstavek). V zapisniku se navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter opiše njen potek. Poleg podpisa udeleženca mora biti naveden datum tega podpisa. Podrobnejši način vodenja zapisnika mejne obravnave določi minister (drugi odstavek). Zapisnik podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik. Lastniki lahko podpišejo le prisotnost na mejni obravnavi (tretji odstavek).

11Pravilnik, izdan na podlagi 29. in 32. člena ZEN, v 4. členu še natančneje predpisuje način vodenja zapisnika mejne obravnave. Tako je v petem odstavku določeno, da mora zapisnik mejne obravnave vsebovati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav. Geodet mora zapisnik voditi tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili. V opisu poteka mejne obravnave mora geodet navesti zlasti, kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo. Geodet mora na mejni obravnavi posebej opozoriti in v zapisniku navesti med drugim, da se šteje, da se udeleženci strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje pokazane meje, tudi če na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo (šesti odstavek). Zapisnik mejne obravnave se vodi kronološko. Če se mejna obravnava ne konča isti dan, se v zapisnik mejne obravnave za vsak dan posebej vpiše tisto, kar je bilo tisti dan opravljeno, in se to podpiše (osmi odstavek). Preden udeleženec podpiše zapisnik mejne obravnave, mu ga mora geodet prebrati (deveti odstavek).

12Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, natančneje iz elaborata, je mejna obravnava v tem primeru potekala od 19. 5. 2016 do 11. 11. 2017, torej se nedvomno ni zaključila isti dan, kar terja od geodeta zgoraj opisano vodenje zapisnika mejne obravnave, od organa pa preveritev pravilnosti elaborata po ZEN in Pravilniku (tudi) v tem oziru.

13Tožnik je v pritožbenem postopku ugovarjal nepravilnosti vodenja postopka po ZEN ter Pravilniku in sicer, da podatki za izvedbo meritev očitno niso bili predhodno preverjeni (glede na nevednost geodeta glede obstoječih mejnikov), da so bili kot solastniki parcel vabljeni vsi bratje (pet bratov) kot solastniki mejnih parcel, prisotni so bili le trije (tožnik, S. S. in Š. Š.), torej je vprašljiva preveritev prisotnosti na mejni obravnavi, da prisotni niso bili opozorjeni na posledice, če ne pokažejo svoje pokazane meje, da tožnik in njegova brata niso podpisali zapisnika, ker se niso strinjali s potekom postopka, da ni jasno, zakaj prvostopni organ ni izvedel ustne obravnave glede na nestrinjanje strank v postopku. Drugostopni organ je tožnikove pritožbene navedbe zavrnil s sklicevanjem na zapisnik mejne obravnave (konkretno na zapis, da tožnik ne podpiše predlagane meje in odklanja podpis, tudi ne podpiše svoje prisotnosti), da iz zapisnika izhaja, da je bil zapisnik tožniku prebran z opozorilom po petem odstavku 31. člena ZEN, kot tudi, da je bil zapisnik voden, kot to izhaja iz 32. člena ZEN, posledično pa je prvostopni organ mogel odločiti brez oprave ustne obravnave.

14Tudi v tožbi tožnik uveljavlja vsebinsko enake ugovore, ki jih deloma razširja (da je bil postopek po ZEN in Pravilnik nepravilno voden, da evidenca prisotnosti ni točna, da tožnik ni bil seznanjen z opozorilom in posledicami po petem odstavku 31. člena ZEN, da njemu in C.C. zapisnik ni bil predložen zapisnik v podpis tisti dan, da mu ni bil prebran, kar kaže predvsem zaključek zapisnika 11. 11. 2017, da vsebina zapisnika ne odraža dejanskega stanja, da geodet ni pokazal meje po podatkih katastra). Te ugovore pa sodišče ne more preizkusiti oziroma preveriti, še zlasti upoštevajoč zgoraj povzete razloge drugostopne odločbe. Iz podatkov upravnih spisov, natančneje iz zapisnika mejne obravnave, namreč tak potek mejne obravnave, kot je povzet med razlogi drugostopne odločbe, ne izhaja. K podpisom udeležencev mejne obravnave, ki je potekala od 19. 5. 2016 do 11. 11. 2017 (razen k podpisu enega od udeležencev na str. 6 zapisnika), ni navedenega datuma podpisa, k zapisu ''odklanja podpis'' pri tožniku (in tudi drugih udeležencih) pa ni navedeno, kakšni so razlogi za odklonitev podpisa, kar vse bi pa moral zapisnik vsebovati glede na zgoraj citirani 32. člen ZEN in 4. člen Pravilnika. Kot ugovarja tožnik, je podpis odklonil (med drugim) tudi zato, ker je pokazal svojo mejo oziroma ker se s predlagano mejo ni strinjal, torej je podal izjavo na mejni obravnavi. Če slednje drži (in kar bi moralo izhajati iz zapisnika mejne obravnave), potem bi moral prvostopni organ ravnati po 36. in nadaljnjih določbah ZEN (torej opraviti ustno obravnavo, kot tudi ugovarja tožnik) in šele po izvedbi ustne obravnave ter njenega rezultata nadaljevati s postopkom oziroma ga končati z izdajo odločbe (39. oziroma 40 člen ZEN). Odločitev prvostopnega organa, ki je temeljila na predpostavki, da ni razlogov za zavrženje zahteve po 35. in 51. člena ZEN ter da so podani pogoji za odločanje po 40. in 52. členu ZEN, je tako nezakonita oziroma vsaj preuranjena in jo mora sodišče iz teh razlogov odpraviti.

15Glede na povedano je sodišče tožbi tožnika ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. in posledično 4. ter 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem mora prvostopni organ odpraviti ugotovljene kršitve v postopku in ponovno odločiti o stvari.

16Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave (kljub dokaznim predlogom tožnika o zaslišanju navedenih prič – povabljenih oziroma prisotnih udeležencev na mejni obravnavi), temveč je odločilo na nejavni seji, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).