VSL Sklep IV Cp 422/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, po katerem je nasprotni udeleženec dolžan plačevati mesečno preživnino za mld. sina A. A. v višini 100,00 EUR do vsakega petega dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na osebni račun predlagateljice, s predlaganim izvršilnim sredstvom, predlogom za določitev denarne kazni za primer kršitve obveznosti ter zahtevkom za plačilo stroškov začasne odredbe.

2Zoper sklep se pritožuje predlagateljica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Predlagateljica navaja, da je sodišče nepravilno (skupno za vsaj 120,75 EUR prenizko) ocenilo nujne stroške za preživljanje sedem (in ne šest) mesecev starega otroka. Med stroški nujnega preživljanja sodišče ni upoštevalo stroška plačila nastanitve v varni hiši, ki ga je predlagateljica določno opredelila po višini (157,10 EUR za dve osebi). Upoštevanje teh stroškov pri materini finančni zmožnosti ni pravilno. Kot nujni strošek za zdravila je sodišče priznalo 20 EUR od priglašenih 42,25 EUR. Sklep ne ponuja razlogov, česa otrok ne potrebuje, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Za nujno potrebne stroške oblačil in obutve je sodišče priznalo 40 EUR mesečno, kar je premalo, nujen strošek je vsaj 55 EUR mesečno. Dojenček oblačila preraste vsakih par mesecev in mu ne zadostujejo trije kompleti zgornjih oblačil. Prenizko je sodišče ocenilo tudi strošek za osebno higieno in čistila. Od priglašenih stroškov v višini 30 EUR je priznalo kot nujen strošek 25 EUR, brez obrazložitve česa otrok ne potrebuje. Tudi v tem delu je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4Sodišče je napačno ocenilo denarna sredstva, s katerimi razpolaga predlagateljica, saj ne bi smelo upoštevati regresa za letni dopust, ki ga je predlagateljica prejela v juliju leta 2019. Predlagateljica je regres dobila po rojstvu otroka in je denarna sredstva porabila za nakup opreme za otroka, regres je porabila že v juliju in avgustu 2019. Zaključek, da ima predlagateljica mesečno na razpolago 1/12 denarnih sredstev letnega regresa, je v nasprotju z bančnimi izpiski, ki izkazujejo njeno mesečno porabo.

5Napačno je sodišče ocenilo tudi stroške za preživljanje predlagateljice. Predlagateljica je mesečno za svoje preživljanje porabila najmanj 511 EUR (aprila 2019). Tudi v tem delu se sklepa ne da preizkusiti in je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki 339. člena ZPP.

6Ker je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, je napačno zaključilo, da brez izdaje začasne odredbe preživljanje mld. otroka ni ogroženo in napačno uporabilo določbo prvega odstavka 411. člena ZPP. Mld. otrok za uspešen telesni in duševni razvoj mesečno nujno potrebuje vsaj 344,75 EUR, ki mu jih predlagateljica ne more zagotoviti brez škode za lastno preživljanje.

7Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

8Pritožba ni utemeljena.

9Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da je temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki ogroženost otroka. Gre za situacije, ko bi lahko opustitev takojšnega varstva bistveno posegla ali ogrozila otrokove pravice in bi lahko zaradi te opustitve otroku nastala nenadomestljiva škoda. Le v teh izjemnih primerih ni mogoče čakati na končno odločitev in mora sodišče otrokov položaj oziroma njegove pravice zavarovati z začasno odredbo¹. Vsebinski kriterij za določitev višine začasne preživnine ni ustrezen življenjski standard, pač pa nujno preživljanje. Izkazati je treba verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (ne prispeva k preživljanju otroka) in da je nujno preživljanje otroka ogroženo.²

10Tudi po oceni sodišča druge stopnje v konkretnem primeru ne gre za tak izjemen primer, ko ni mogoče čakati na končno odločitev sodišča glede preživnine. Predlagateljica je v predlogu za določitev preživnine opredelila mesečne stroške za preživljanje mld. otroka v skupni ocenjeni vrednosti 400 EUR, v predlogu za začasno odredbo pa ni specificirala nujnih stroškov, ampak je navedla le, da so ti enaki v predlogu za določitev preživnine navedenim stroškom. Sodišče prve stopnje je tako pri odločitvi pravilno ugotavljalo le potrebe mld. otroka, ki mu zagotavljajo nujno preživljanje, ne pa vseh potreb mld. otroka za zagotovitev njegovega primernega življenjskega standarda (kar bo predmet končne odločitve).

11Predlagateljica navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo stroške plačila nastanitve zanjo in za otroka pri ugotavljanju njene finančne zmožnosti (prvostopenjsko sodišče je namreč od njenih dohodkov najprej odštelo stroške nastanitve zanjo in za otroka in nato ostale nujne stroške preživljanja otroka ter ugotovilo, koliko predlagateljici ostane za lastno preživljanje), saj bi moralo polovico stroška nastanitve upoštevati kot strošek nujnega preživljanja otroka, vendar način upoštevanja ni odločilen. Ne glede na to, na kakšen način oziroma v kakšnem vrstnem redu je oziroma bi sodišče ta strošek upoštevalo, je odločilen končen rezultat in zaključek, ki je v obeh primerih enak, tj., da predlagateljičini dohodki zadoščajo za nujno preživljanje otroka ter za njeno preživljanje oziroma, da nujno preživljanje mld. otroka ni ogroženo.

12Pri odločanju o začasni odredbi je torej sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo (le) stroške nujnega preživljanja, pri čemer je kot nujne štelo priglašene stroške prehrane, plenic in prevozov, ki jih je priznalo v celoti, ter stroške določenih potrebščin za osebno higieno (priznanih 25 EUR od priglašenih 30 EUR), zdravil (priznanih 20 EUR od priglašenih 45 EUR) ter oblek in obutve (priznanih 40 EUR od priglašenih 60 EUR).³ Ob upoštevanju nujnih potreb mld. otroka in njegove starosti v času odločanja sodišča prve stopnje (7 mesecev),⁴ sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje nujne stroške za otrokovo preživljanje primerno ocenilo.

13Tudi po oceni sodišča druge stopnje je od priglašenih 60 EUR za stroške oblek in obutve sodišče prve stopnje pravilno priznalo 40 EUR. Predlagateljica navaja, da je treba imeti na razpolago vsaj šest kompletov oblačil (sodišče je upoštevalo cca tri komplete zgornjih oblačil), ker dojenček oblačila hitro preraste, ker se ta hitro umažejo in zaradi ekonomičnosti pranja, vendar je za nujno preživljanje otroka naveden znesek ustrezen, saj gre za povprečen znesek in se vsa oblačila ne zamenjajo naenkrat. Tudi nujne stroške za osebno higieno je sodišče prve stopnje primerno ocenilo in priznalo (tako npr. strošek palčk za ušesa ne predstavlja nujnega stroška). Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, mld. otrok nima nobene posebne zdravstvene težave, poleg tega so nujna zdravila vezana na recept ter brezplačna in sodijo v sklop obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato je tudi priznanih dodatnih 20 EUR za zdravila primernih.

14Sodišče prve stopnje je med predlagateljičine dohodke pravilno štelo tudi regres, ki ga je prejela v enkratnem znesku julija 2019, in sicer tako, da je prejeti znesek razdelilo na 12 delov oziroma na 12 mesecev.⁵ Pravilno je ugotovilo, da znašajo predlagateljičini prihodki 792 EUR mesečno. Predlagateljica se glede regresa in njegove porabe tudi sicer neutemeljeno sklicuje na svojo predhodno večjo mesečno porabo, ki jo dokazuje z bančnimi izpiski za čas, ko je še živela v izvenzakonski skupnosti z nasprotnim udeležencem.

15Sodišče prve stopnje je od zneska dohodkov predlagateljice odštelo strošek nastanitve za predlagateljico in mld. otroka ter (ostale) nujne stroške za preživljanje otroka, med katerimi je že upoštevalo stroške prevoza za predlagateljico, in pravilno ugotovilo, da za preživljanje predlagateljice ostane 410,90 EUR, kar tudi po oceni sodišča druge stopnje zadošča za kritje njenih osnovnih potreb, kot so prehrana, potrebščine za osebno higieno ter po potrebi kakšna nova obleka ali obutev. Neutemeljeno predlagateljica izpostavlja in zatrjuje svoje potrebe v višini 511 EUR mesečno, saj te izkazuje z bančnim izpiskom za april 2019, torej za čas, ko je po svojih navedbah še živela v drugačnih razmerah in v izvenzakonski skupnosti z nasprotnim udeležencem.

16Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni verjetno izkazano, da je preživljanje mld otroka ogroženo. Ob tem je še dodatno ugotovilo, da iz poročila Centra za socialno delo z dne 23.12.2019 izhaja, da nasprotni udeleženec do mld. sina kaže odgovoren in skrben odnos, da na stike redno prinaša mleko, plenice in oblačila ter vse ostalo, kar mati (predlagateljica) oceni, da otrok potrebuje. Ob ugotovitvi, da ni z verjetnostjo izkazano, da bi brez izdaje začasne odredbe mld. otroku nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe ob upoštevanju Družinskega zakonika (DZ) ter Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pravilno zavrnilo.

17Sodišče prve stopnje je navedlo ustrezne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, tako da je bilo sklep mogoče preizkusiti in pritožbena navedba o podanih absolutno bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP ni utemeljena. Ker so ob povedanem pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo drugih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

18Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

¹ Glej npr. sklep VSL IV Cp 1986/2019 z dne 13.11.2019.
² Npr. sklep VSL IV Cp 1688/2018 z dne 19.9.2018.
³ Strošek nastanitve je upoštevalo v nadaljevanju, kot je bilo že obrazloženo.
⁴ Sodišče prve stopnje je zmotno navedlo starost šest mesecev, vendar so potrebe pri šestih oz. sedmih mesecih praktično enake, tako da navedena pomota na odločitev ne vpliva.
⁵ Sklep VSL IV Cp 2052/2017 z dne 20. 9. 2017.