VSL Sklep II Cp 558/2020

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se tožniku dovoli dodatno sodno takso v višini 282 EUR plačati v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 141 EUR tako, da prvi obrok zapade v plačilo 15. dan po prejemu tega sklepa, naslednji pa čez en mesec, šteto od zapadlosti prvega obroka, pri čemer bo sodišče v primeru neplačila posameznega obroka sodne takse tega prisilno izterjalo.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v I. in II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev (I.), odlog (II.) in obročno plačilo (III.) dodatne sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki znaša 282 EUR.

2Zoper sklep se tožnik pritožuje in predlaga njegovo spremembo. Poudarja, da je njegov mesečni dohodek 833,85 EUR, ženin pa 538,53 EUR, kar pomeni, da imata skupaj manj od dvakratnika minimalnega dohodka, prihranki 2.382,38 EUR, ki jih je sodišče upoštevalo, pa so iz naslova odškodnine zaradi izbrisa in so namenjeni zdravljenju.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Predlog za popolno oprostitev plačila sodne takse je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo in za to navedlo pravilne razloge. Kljub nizkim dohodkom ima zavezanec premoženje (prihranke), ki plačilo takse omogočajo, saj je glede na prihranke ta relativno nizka. Ni pomembno, iz katerega naslova so prihranki in za kaj jih je zavezanec sicer namenil.

5Utemeljeno pa tožnik predlaga obročno plačilo. Sodišče dovoli stranki obročno plačilo taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (2. odst. 11. čl. ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (4. odst. 11. čl. ZST-1).

6Upoštevaje torej okoliščine, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje in na katere se sklicuje tudi pritožnik, da ima namreč nizek mesečni dohodek (833,85 EUR, žena pa 538,53 EUR), bi bilo plačilo takse v enkratnem znesku za tožnika prehudo breme, saj bi pomenilo več kot četrtinsko obremenitev njegovega mesečnega dohodka.

7Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožniku dovolilo plačilo v dveh obrokih, kot izhaja iz izreka (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).