UPRS Sklep I U 1130/2018-11

Tožba se zavrže.

1Tožnica je vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila njeno pritožbo zoper sklep prvostopenjskega organa DT 4212-3777/2016-2 z dne 29. 11. 2016. S slednjim je prvostopenjski organ zavrgel predlog tožnice za obnovo postopka odmere davka od dohodka iz dejavnosti za leti 2010 in 2011 ter odločil, da tožnica trpi svoje stroške, ki jih ima zaradi davčnega postopka in ugotovil, da davčnemu organu posebni stroški niso nastali. Tožnica se v tožbi med drugim sklicuje na določila 70. do 73. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in navaja, da ni imela možnosti sodelovanja v postopku in ni bila pozvana k predložitvi dokumentacije. Zahteva tudi obnovo postopka cenitve skladno z določili Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

2Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe tožnico pozvalo, naj odpravi pomanjkljivosti tožbe, tako da v postavljenem roku 5 dni pravilno navede izpodbijani akt, in sicer sklep Finančne uprave RS DT 4212-3777/2016-2 z dne 29. 11. 2016, katerega naj sodišču tudi predloži. V pozivu za odpravo pomanjkljivosti je sodišče tožnico opozorilo na določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Opozorilo jo je, da bo sodišče tožbo na podlagi 36. člena ZUS-1 zavrglo, v kolikor tožbe ne bo ustrezno popravila. Iz vročilnice je razvidno, da je tožnica navedeni poziv prejela 29. 11. 2018.

3Tožnica se je odzvala z dopisom z dne 6. 12. 2018, v katerem vztraja pri izpodbijanju drugostopenjske odločbe tožene stranke. Odgovoru je ponovno priložila odločbo organa druge stopnje, pri čemer iz pravnega pouka slednje izhaja, da je bila tožnica pravilno poučena o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski sklep z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo.

4Tožbo je treba zavreči.

5V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na to, da tožnica s tožbo izpodbija odločbo drugostopenjskega organa, s katerim je bila pritožba tožnice zavrnjena, to pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Iz določb 2. člena ZUS-1 izhaja, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno-pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru sklep prvostopenjskega organa, s katerim je bil predlog tožnice za obnovo postopka zavržen.

6Sodišče tožnici pojasnjuje, da je upravni spor zoper drugostopenjski upravni akt dopusten le v primeru, da je pritožbeni organ v pritožbenem postopku vsebinsko spremenil odločitev prvostopenjskega organa in sam odločil o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi, kar pa ne velja za obravnavani primer.

7Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 sodišče presoja tožbo v mejah tožbenega predloga, kar pomeni, da je nanj vezano glede tega, kateri akt naj odpravi in v kakšnem obsegu. Glede na navedeno izpodbijana odločba ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče predmetno tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot nedopustno, zavrglo.