VSM Sklep I Kr 37531/2015

Za postopek se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

1Podpredsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, okrožni sodnik S.D., je dne 2. 4. 2020 predlagal prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 37531/2015, zoper obdolžene B.H., V.H. in I.T., zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika. Po njegovem mnenju so podani pravni in stvarni razlogi za prenos krajevne pristojnosti na drugo pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča. Predmetne zadeve ni mogoče dodeliti v reševanje nobenemu izmed sodnikov, ki so z letnim razporedom dela za leto 2020 razporejeni na kazenski oddelek, saj sta obe kazenski sodnici opravljali preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja. Prav tako zadeve ni mogoče dodeliti nobenemu drugemu okrožnemu sodniku, saj so vsi razporejeni na civilno področje in so polno obremenjeni. Ugotavlja, da niti na Okrajnem niti na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu ni mogoče zagotoviti sodnika, ki bi lahko takoj pristopil k obravnavi te zadeve. Kazenskima sodnicama iz okrajnega sodišča je namreč poteklo triletno obdobje (delne) razporeditve na okrožno sodišče. Meni, da bi bilo nedopustno, da bi se zadeva dodelila sodniku, ki do sedaj nikoli ni bil dodeljen na reševanje K zadev. Dodelitev zadeve sodniku, ki rešuje zadeve na civilnem področju, bi namreč povzročila zastoj pri reševanju predmetne kazenske zadeve, od sodnika bi zahtevala daljši čas za študij kazenske procesne zakonodaje, kot bi ga porabil sodnik, ki dela na kazenskem področju iz okrožne pristojnosti, hkrati pa bi povzročila zastoj reševanja civilnih zadev. Tudi sicer se sodišče pri reševanju civilnih zadev, zlasti na nepravdnem področju, že sooča z zaostanki (uveljavitev Družinskega zakonika), poleg tega pa ena sodnica dela le polovični delovni čas.

2Predlog je utemeljen.

3V skladu z določbo prvega odstavka 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora pristojno sodišče, ki iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati, to sporočiti neposredno višjemu sodišču, ki določi drugo pristojno sodišče na svojem območju.

4Na splošni ravni sicer ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov, ki so z letnim razporedom dela določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj pri sodišču sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča, za katere ne obstaja ovira, da ne bi sodili tudi v kazenskih zadevah. Vendar pa je v obravnavanem primeru procesna situacija drugačna. Navedbe v predlogu so namreč takšne, da je mogoče zaključiti, da so podani pravni in stvarni razlogi, zaradi česar je potrebno predlogu za prenos krajevne prisojnosti ugoditi.

5Glede na to, da zadeve ni mogoče dodeliti v reševanje nobenemu izmed sodnikov, ki so z letnim razporedom dela razporejeni na kazenski oddelek, saj sta obe kazenski sodnici sodelovali pri opravi preiskave, medtem ko je kazenskima sodnicama iz okrajnega sodišča poteklo triletno obdobje njune delne razporeditve na okrožno sodišče, drugega sodnika, ki bi lahko takoj pristopil k obravnavi zadeve, pa ni mogoče zagotoviti, so po mnenju Višjega sodišča podani razlogi pravne in stvarne narave, zaradi katerih Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ne more postopati. Potrebno je upoštevati, da gre v obravnavani zadevi za obsežno in zahtevno kazensko zadevo, ki se vodi zoper več obdolžencev, takšna zadeva pa terja takojšnje postopanje in dobro poznavanje kazenske zakonodaje, česar ni mogoče zagotoviti z dodelitvijo zadeve sodnikom, ki so razporejeni na civilno področje. Slednji bi namreč porabili daljši čas za študij spisa in kazenskih predpisov (zlasti procesnih), kot bi ga pa porabil izkušen sodnik, ki dela na kazenskem področju, pri čemer ni mogoče prezreti, da se tudi sicer Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu pri reševanju civilnih zadev že sooča z zaostanki. Glede na vse navedeno je Višje sodišče predlogu ugodilo ter za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Mariboru.

6Po obrazloženem je Višje sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 34. člena ZKP).

7Zoper ta sklep ni pritožbe (drugi odstavek 34. člena ZKP).