VSM Sklep I Cp 1074/2019

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za določitev pripadajočega zemljišča z dne 2. 3. 2018, odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka in odredilo izbris zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča.

2Zoper navedeni sklep se pritožujejo predlagatelji, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP)¹. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je sprejelo protizakonito in protiustavno odločitev. Kršilo je ustavne pravice predlagateljev ter storilo številne absolutne bistvene kršitve določb postopka, ki že same po sebi terjajo razveljavitev izpodbijanega sklepa. Zavrnitve predloga ni utemeljilo s kakšno konkretno zakonsko določbo, ni navedlo predpisa, niti člena, temveč je odločilo na podlagi ustavno nedopustne sodniške samovolje in arbitrarnosti. Pravica rabe na stavbnem zemljišču in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe, se je vselej ex lege prenašala skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu. Denacionalizacija ene četrtine vile in njen nakup preko sodne dražbe te pravice ne omejujeta. Ker za B. vilo funkcionalno zemljišče še sploh ni bilo določeno, bi moralo sodišče pri določitvi pripadajočega zemljišča upoštevati in ocenjevati kriterije iz prvega odstavka 43. člena Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Izpodbijani sklep nima razlogov o zunanjem stopnišču, ki stoji na sosednji parceli in pomeni poseg v način uresničevanja pravice do nemotenega uživanja lastnine in zasebnosti. B. vila ni navadna stavba, ampak je kulturni spomenik. Sodišče prve stopnje bi moralo zato v postopek pritegniti tudi ZVKD OE M., ki bo povedal, na kakem obsegu zemljišča velja zaščita iz vidika varovanja kulturne dediščine. Brez njihovega strokovnega mnenja mogoče preprečiti dovoza. Predlagatelji se zavzemajo za ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

3Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP, 366. členom ZPP in 37. členom ZNP preizkusilo izpodbijani sklep ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) in v pritožbi očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ter je glede na ugotovljene dejanske okoliščine pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi očitki pa dodaja:

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da na parc. št. 1053/1 k.o. M.S. stoji stavba št. 3606, ki je bila zgrajena leta 1930. Lastniki te nepremičnine so predlagatelji, vsak do 1/3. Nepremičnino so kupili na drugi javni dražbi dne 12. 3. 2014. Predmet javne dražbe je bila le nepremičnina parc. št. 1052/1 k.o. M.S., na kateri stoji stavba 3606 in ki v naravi predstavlja poslovno stavbo v izmeri 230 m2 – B. vila, ki je bila v solastnini J.B.D. do 2953/10000 in Občine M.S. 7047/10000. Na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. N 9/2013 z dne 14. 4. 2014 je sodišče v zemljiško knjigo vpisalo lastninsko pravico na predlagatelje. Začetek učinkovanja vpisa imetnika je pri vseh od dne 8. 5. 2014. Lastnica parc. št. 1052/3 in 1052/1, obe k.o. M.S., je nasprotna udeleženka. Predlagatelji so predlagali, da se navedeni nepremičnini (parc. št. 1052/3 v celoti in ca. 35 m2 jugovzhodnega dela parc. št. 1052/1) določita kot pripadajoče zemljišče k stavbi št. 3606 k.o. M.S.

7Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1², ki določa, kaj predstavlja pripadajoče zemljišče in 41. člen ZVEtL-1, ki določa, da se postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča lahko začne, če je bila stavba, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, zgrajena pred 1. januarjem 2003 in če lastnik stavbe v zemljiški knjigi še nima vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem delu.

8Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. V postopku po ZVEtL-1 je sodišče prve stopnje ugotavljajo, ali obstajajo že v preteklosti učinkovito nastale pravne posledice (zunajknjižno pridobljena lastninska pravica lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003) na pripadajočem zemljišču stavbe, ki bi pomenile akcesorni odnos pravice na zemljišču s pravico na stavbi. Ukvarjalo se je z vprašanjem, ali sta nepremičnini parc. št. 1052/1 in 1052/3, obe k.o. M.S., postali last lastnika stavbe (predlagateljev) na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003.

9Postopek za določitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL-1 je namenjen predlagateljem – lastnikom stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, da na enostaven način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim in pravnim stanjem. Sodišče v postopku ugotavlja, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, gradnje na tujem svetu oziroma na podlagi drugih, za takšne primere upoštevnih, predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003 ter nato z odločbo ugotovi obstoj pravic na spornem zemljišču ter zagotovi uskladitev zemljiške knjige z ugotovitveno odločbo.

10Sodišče prve stopnje je natančno presodilo vse okoliščine konkretnega primera in ugotovilo, da so predlagatelji na javni dražbi kupili le predmetno nepremičnino – B. vilo oziroma da se je prodajala le ta nepremičnina, ne pa tudi drugi dve, na katerih predlagatelji uveljavljajo določitev pripadajočega zemljišča.

11Drži sicer, da je v preteklosti bilo dejansko stanje drugačno. Kot izhaja iz točke 17 obrazložitve sklepa, je nepremičnina, na kateri stoji B. vila, v času podržavljenja merila 649 m2 in je obsegala današnje nove parcelne številke, in sicer celo parc. št. 1053/1, del parc. št. 1053/2, del parc. št. 1052/1 in del parc. št. 1052/3 v celotni dolžini njene južne meje, vse k.o. M.S. Parcela št. 1053/1 – poslovna stavba v izmeri 230 m2 je nastala že leta 2000. Iz skice IDPOS 6278 izhaja, da je bil postopek zaključen 11. 9. 2000 in da so takrat vse tri sporne nepremičnine (1053/1, 1052/1 in 1052/3) že obstajale.

12Bistvena za odločitev v konkretnem primeru je ugotovitev, da so predlagatelji nepremičnino parc. št. 1053/1 kupili na javni dražbi po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter da nepremičnini parc. št. 1052/1 in 1052/3, glede katerih predlagatelji predlagajo, da se določita kot pripadajoče zemljišče k stavbi št. 3606, stoječi na parc. št. 1053/1, vse k.o. M.S., nista bili predmet prodaje na javni dražbi. Predlagatelji so z nakupom parc. št. 1053/1 leta 2014 lastninsko pravico pridobili na originaren način in ne s pogodbo od pravnih prednikov te nepremičnine. To pomeni, da so pridobili lastninsko pravico ne glede na pravico prednika in ne glede na prednikovo voljo. Vedeli so, da kupujejo le to nepremičnino in ne tudi nepremičnin, na katerih bi želeli, da se določi pripadajoče zemljišče k stavbi. Posledično niso avtomatično pridobili lastninske pravice tudi na nepremičninah parc. št. 1052/1 in 1052/3, saj niso izkazali, da bi omenjeni nepremičnini postali njihova last na podlagi predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, gradnje na tujem svetu oziroma na podlagi drugih primerljivih predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003.

13Ker predlagatelji niso izpolnili pogojev, ki jih določa 41. člen ZVEtL-1 za določitev pripadajočega zemljišča, je sodišče prve stopnje njihov predlog pravilno zavrnilo in posledično ni ugotavljalo obsega pripadajočega zemljišča po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Postopek pred sodiščem prve stopnje je pokazal, da kljub temu, da predlagateljem ni omogočena redna raba nepremičnine, le-ti ne morejo uspeti s predlogom za določitev pripadajočega zemljišča, saj uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim in pravnim stanjem v konkretnem primeru ni možna.

14Predlagatelji se (tako tekom postopka na prvi stopnji in tudi sedaj v pritožbi) sklicujejo na dejstva, ki so se zgodila ali obstajala pred javno dražbo, na kateri so kupili nepremičnino. Ker so lastninsko pravico na nepremični pridobili na originaren način – neodvisno od pravnih prednikov, dejansko stanje, raba, drugačna parcelacija ter obseg nepremičnin v preteklosti, ki so takrat omogočale redno rabo nepremičnine, v konkretnem primeru niso pravno relevantna. Pravno nepomembno je, katera pravno relevantna dejstva so se zgodila ali obstajala pred nakupom nepremičnine na javni dražbi. Predlagatelji so pridobili lastninsko pravico, ki je neodvisna od lastninske pravice prejšnjega lastnika. Nastanek njihove (nove) lastninske pravice je obenem pomenil prenehanje stare lastninske pravice. Zaradi tega pritožba ne more biti uspešna z navajanjem sodne prakse, ki se nanaša na primere denacionalizacije in funkcionalnega zemljišča, saj za konkretni primer ni uporabna.

15Neutemeljeno se pritožba sklicuje na to, da je sodišče prve stopnje pri odločanju zmotno uporabilo materialno pravo oziroma "zavrnitve predloga ni utemeljilo s kako konkretno zakonsko določbo, ni navedlo ne predpisa, ne člena, … temveč je odločilo na podlagi ustavno nedopustne sodniške samovolje ..." in pri tem storilo številne bistvene kršitve določb postopka. Ob pravilni uporabi materialnega prava, kot je bilo obrazloženo, predlagatelji s svojim predlogom ne morejo biti uspešni, ne glede na pritožbene navedbe, da se je "pravica rabe vselej prenašala skupaj s pravico na stavbi", da "predstavlja B. vila kulturni spomenik" in zanjo "še ni bilo določeno funkcionalno zemljišče z upravno odločbo", da je "B. zemljišče po prvi stari parcelaciji merilo skupno 1823 m2", itd.

16Sodišče prve stopnje je odločalo na podlagi kontradiktorno izvedenega postopka. Po razveljavitvi prvotnega sklepa z dne 28. 11. 2018 je nasprotno udeleženko seznanilo s potekom celotnega postopka ter ji je vročilo do tedaj še nevročene vloge, odločbe, itd. V posledici materialnopravno pravilne zavrnitve predloga za določitev pripadajočega zemljišča, predlagateljem ni bila kršena nobena izmed v pritožbi izpostavljenih ustavnih pravic – pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), pravica do sodnega varstva po 23. členu URS, pravica do nemotenega uživanja lastnine in zasebnosti (15. člen URS), pravica varstva zasebnosti (35. člen URS) v povezavi z nemotenim uživanjem lastninske pravice na stanovanju (33. člen URS), oboje v povezavi z 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 1. členom Protokola št. 1 h Konvenciji. Nestrinjanje predlagateljev z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je materialnopravno pravilna, ni razlog za uspeh z očitki, ki se nanašajo na bistveno kršitev določb postopka.

17Po tem, ko je ugotovilo, da predlagatelji s predlogom za določitev pripadajočega zemljišča ne morejo biti uspešni, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati ostalih predlaganih dokazov, s katerimi bi se ugotavljal obseg pripadajočega zemljišča, katerih izvedbo je utemeljeno zavrnilo in posledično ni storilo v tej smeri neutemeljeno očitane bistvene kršitve določb postopka.

18Postopek za odločitev pripadajočega zemljišča ne predstavlja postopka za odpravo napak, ki so se zgodile pri geodetski odmeri zemljišč oziroma pravnega sredstva za odpravo napake pri izmeri zunanjega stopnišča v obsegu 6 m2, ki jo izpostavlja pritožba, zaradi česar se sodišče prve stopnje pravilno ni spustilo v ugotavljanje dejanskega in pravnega stanja v zvezi s tem ter posledično tudi ni storilo s pritožbo neutemeljeno očitane bistvene kršitve določb postopka.

19Po povedanem, ko se odločitev sodišča prve stopnje izkaže za pravilno, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Drugi odstavek 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki je pričel veljati 15. 4. 2019, določa: če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih iz prejšnjega odstavka odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se postopek nadaljuje po tem zakonu. V konkretnem primeru je bil sklep sodišča prve stopnje razveljavljen pred pričetkom veljavnosti ZNP-1, kar pomeni, da se postopek nadaljuje po ZNP.
² Prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1 določa: Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi.