VDSS Sklep Pdp 264/2017

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni:

- obračunati razliko v plači za leto 2013 v bruto znesku 393,54 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter tožniku plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2013 do plačila (I. točka izreka);

- obračunati razliko v plači za leto 2014 v bruto znesku 607,99 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter tožniku plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.1.2015 do plačila (II. točka izreka);

- obračunati razliko v plači za obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 5. 2015 v bruto znesku 373,19 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter tožniku plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2015 do plačila (III. točka izreka);

- povrniti pravdne stroške v znesku 486,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, tožniku pa naloži v plačilo vse stroške pritožbenega postopka. Navaja, da ji sodišče prve stopnje neutemeljeno očita, da je sprejela znižanje za vnaprej, neodvisno od mesečnih rezultatov, saj je mesečno preverjala uspešnost poslovanja in varčevalne ukrepe odpravila, ko so se rezultati izboljšali. Dejstvo, da ni sprejela sklepa za vsak mesec posebej, ne pomeni, da je sklep z dne 28. 5. 2013 nezakonit. Če so bili od maja dalje izpolnjeni pogoji, ki skladno s Kriteriji dopuščajo obračun negativne stimulacije v višini 15 %, je tak sklep zakonit. Učinek je enak, kot če bi vsak mesec posebej sprejela sklep o podani podlagi za obračun negativne stimulacije. Navaja, da tožnik ni trdil, da naj bi kršila Kriterije s tem, ko v letu 2013 ni izdajala mesečnih sklepov, zato je sodišče prve stopnje odločilo mimo trditvene podlage, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Sodišče bi moralo zaslišati tudi A.A. in B.B., ki bi potrdila mesečno preverjanje uspešnosti poslovanja in nedoseganje planirane količine. Poudarja, da se je za različno znižanje plač delavcem odločila v korist delavcev z nižjimi prihodki. Glede na kriterije je bila sicer podana podlaga za znižanje v višini 15 % osnovne plače. Sodišče pa se do teh navedb ni opredelilo in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. V zvezi s sklepi o znižanju plač v letih 2014 in 2015 tožena stranka še navaja, da sodišče v izpodbijani sodbi ni navedlo, na kateri predpis je oprlo svojo odločitev o tem, da so sklepi o znižanju plač nezakoniti, ker so neobrazloženi. ZDR-1 namreč nikjer ne določa, kako mora biti obrazložena posamezna postavka plače oziroma sklep o znižanju plače oz. da mora biti ta konkretizirano obrazložen. Bistvena je vsebinska presoja, ki je dopustna tudi v sodnem postopku. Gre za čisti denarni zahtevek tožnika, v zvezi s katerim mora tožena stranka imeti pravico dokazovati njegovo neutemeljenost z vsebinsko presojo v sodnem postopku. Navaja še, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj takšen sodni preizkus ni dopusten. Tožnik sicer ni podal trditev, da so sklepi nezakoniti, ker niso obrazloženi, prerekal je le podatke o planiranih in realiziranih količinah in dobičku, kar je dodatni razlog, da sodišče ugotovi pravilnost teh podatkov v sodnem postopku. Navaja, da sodišče prve stopnje zaradi zmotne presoje ni ugotavljalo dejanskega stanja, ki je ostalo neraziskano, zato se tudi ni opredelilo do njenih navedb v zvezi s planiranimi in realiziranimi nabavnimi in prodajnimi količinami in dobičkom. Priglaša stroške pritožbe.

3Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba.

6Prvostopenjsko sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena, saj je sodba jasno in ustrezno obrazložena, vsebuje pa vse razloge o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožena stranka pomanjkljivosti v obrazložitvi spornih sklepov ne more nadomestiti s trditvami v sodnem postopku, zato tudi ni zaslišalo predlaganih prič, ki jih je tožena stranka predlagala za potrditev dejstva, da je uprava tožene stranke pregledovala podatke o poslovni uspešnosti družbe. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava, tako stališče sicer ni pravilno, vendar pa ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zaradi zavzetega stališča, da tožena stranka utemeljenosti znižanja plač ne more dokazovati šele v sodnem postopku, se sodišče prve stopnje namreč (utemeljeno) ni opredeljevalo do podatkov o realizaciji in planu.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato je sprejeta odločitev nepravilna oziroma vsaj preuranjena.

8V tem individualnem delovnem sporu se presoja, ali je tožena stranka tožniku v mesecih od maja 2013 do septembra 2013, od marca 2014 do junija 2014, avgusta 2014 in od oktobra 2014 do maja 2015 utemeljeno znižala plače oziroma ali je bilo to znižanje nezakonito, in je zato tožena stranka za navedeno obdobje tožniku dolžna izplačati razlike v plači. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo znižanje plač v navedenih obdobjih nezakonito, zato je tožbenemu zahtevku (ki mu tožena stranka po višini ni ugovarjala) v celoti ugodilo.

9Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka:

- za znižanje plač na račun uspešnosti poslovanja imela podlago v drugem odstavku 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in spremembe; ZDR-1), pogodbi o zaposlitvi in Kriterijih za ugotavljanje uspešnosti poslovanja (Kriterijih);

- s sklepom z dne 28. 5. 2013 na račun uspešnosti poslovanja znižala plače vnaprej, pri čemer je znižanje trajalo do septembra 2013;

- v času od od marca 2014 do junija 2014, avgusta 2014 in od oktobra 2014 do maja 2015 na podlagi mesečno sprejetih sklepov, zaposlenim plačo znižala zaradi slabih rezultatov poslovanja in zaostrene finančne situacije v podjetju.

10Sodišče prve stopnje je v zvezi s sklepom z dne 28. 5. 2013 zavzelo stališče, da je takšno vnaprejšnje znižanje plače nezakonito, saj bi tožena stranka skladno s Kriteriji morala mesečno sprejemati sklepe o znižanju plač. V zvezi z znižanji plač v letih 2014 in 2015 pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so vsi sklepi enako in nekonkretizirano obrazloženi in da v njih ni vsebovana primerjava dejansko dosežene realizacije glede na planirane prodajne in nabavne količine ter planiran dobiček. Ker se sklepov po mnenju prvostopenjskega sodišča ne da preizkusiti, so po zaključku sodišča nezakoniti.

11Stališče prvostopenjskega sodišča, da pomanjkljivosti v obrazložitvi spornih sklepov tožena stranka ne more nadomestiti s trditvami v sodnem postopku, ni pravilno. Utemeljena je pritožbena navedba, da ne ZDR-1 ne kakšen drug predpis ne določa, kako naj bi bil sklep o znižanju plač obrazložen. Glede na navedeno mora tožena stranka v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači) imeti možnost dokazovanja utemeljenosti takega znižanja plač - še posebej ob predpostavki, da tak delavec pred vložitvijo tožbe od delodajalca ni zahteval obrazložitve znižanja plače. Tožena stranka je v Kriterijih navedla, da uspešnost poslovanja družbe ugotavlja uprava mesečno in za celotno poslovno leto na podlagi poročil sektorja za ekonomiko in finance, pri čemer je osnova za ugotavljanje uspešnosti poslovanja dosežen količinski obseg poslovanja na nabavnem in prodajnem področju ter ustvarjen dobiček, oboje glede na plan za konkretno časovno obdobje in da obračun mesečne stimulacije iz naslova uspešnosti poslovanja družbe ugotavlja s primerjavo dejansko dosežene realizacije glede na planirane prodajne in nabavne količine ter planiran dobiček. Če so razlogi za znižanje (ki jih tožena stranka lahko dokaže šele v sodnem postopku) obstajali in jih je uprava preverjala mesečno, je bilo takšno znižanje zakonito. Sodišče prve stopnje bi zato za popolno ugotovitev dejanskega stanja za obdobje od marca 2014 do junija 2014, avgusta 2014 in od oktobra 2014 do maja 2015 moralo izvesti tudi dokaze, vezane na obstoj pogojev za znižanje plač.

12Nepravilen je tudi zaključek, da je bilo znižanje plač s sklepom z dne 28. 5. 2013 nezakonito že iz razloga, ker je bil ta sklep sprejet vnaprej. Tožena stranka je v tem sklepu navedla, da je znižanje osnovne plače (v okviru varčevalnih ukrepov) sprejeto zaradi zmanjševanja stroškov dela, in da bodo varčevalni ukrepi odpravljeni, če se bodo rezultati poslovanja izboljšali. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, tožena stranka obstoj razlogov za znižanje plač lahko dokazuje tudi v sodnem postopku. Če dokaže, da so ti razlogi obstajali ves čas znižanja (od maja 2013 do septembra 2013), je bilo takšno znižanje plač zakonito. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje tudi za obdobje od maja do septembra 2013 za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo izvesti dokaze, vezane na obstoj pogojev za znižanje plač.

13Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani in je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče po določbi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti (saj dokazni postopek, zlasti v zvezi s preverjanjem obstoja razlogov za znižanje plač, pred sodiščem prve stopnje ni bil izveden). V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem. Razveljavitev odločitve glede pravdnih stroškov tožeče stranke v IV. točki izreka sodbe je posledica razveljavitve I., II. in III. točke izreka.

14V ponovljenem sojenju naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek v zvezi z obstojem pogojev za znižanje plač (skladno s Kriteriji), in zasliši priči, ki ju je tožena stranka predlagala za potrditev dejstva, da je uprava tožene stranke pregledovala podatke o poslovni uspešnosti družbe. Nato naj ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

15Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.