VSRS Sklep VIII DoR 80/2017-8

Revizija se dopusti glede vprašanj:

− ali je bilo podano zavarovalno kritje za nesrečo pri delu glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo,

− ali bi se morala pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper drugo toženko upoštevati odbitna franšiza,

− ali je bilo pravilno uporabljeno pravilo o objektivni odškodninski odgovornosti.

1Sodišče prve stopnje je prvi toženki naložilo v plačilo 19.798,94 EUR zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2010 dalje, v presežku (34.201,06 EUR) je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvo toženko. Zavrnilo je zahtevek zoper drugo toženko za plačilo 54.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2010 dalje. Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela s pnevmatskim žebljalnikom, zato je odločilo, da za vtoževano odškodnino iz naslova nepremoženjske škode objektivno in krivdno odgovarja prva toženka kot delodajalec. Prva toženka tožniku ni zagotovila ustrezne zaščitne opreme. Zaradi tega druga toženka (zavarovalnica) ne odgovarja na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene s prvo toženko, saj je kritje nastanka škode zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev pogodbeno izključeno. Tožniku je bilo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti prisojeno 10.153,30 EUR, saj je izgubil vid na levem očesu.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo druge toženke zoper odločitev o stroških, zavrnilo je pritožbo prve toženke glede ugodilnega dela in zavrglo njeno pritožbo v delu, v katerem je izpodbijala odločitev o neutemeljenosti zahtevka zoper drugo toženko. Delno je ugodilo pritožbi tožnika in zvišalo prisojeno odškodnino na 28.614,98 EUR ter jo solidarno naložilo v plačilo tudi drugi toženki. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Obrazložilo je, da je druga toženka dolžna plačati odškodnino ne glede na izključitev zavarovalnega kritja v primeru opustitve dolžnosti zagotovitve zaščitne opreme, ker je bila ugotovljena tudi delodajalčeva objektivna odgovornost. Odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je zvišalo na 18.000 EUR.

3Druga toženka je vložila predlog za dopustitev revizije. Sprašuje, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje podano zavarovalno kritje po zavarovalni pogodbi. Zanima jo, ali se je odškodninski zahtevek upravičeno presojal po pravilih objektivne odgovornosti. Sprašuje, ali bi moralo sodišče upoštevati odbitno franšizo, ki je bila pogodbeno dogovorjena. Ne strinja se z višino prisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Izpostavlja vprašanje o sodbi presenečenja drugostopenjskega sodišča, ki je zavzelo drugačno stališče kot sodišče prve stopnje.

4Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo dopustilo v tem obsegu (tretji odstavek 367.c člena ZPP).