VSL Sodba II Cp 381/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da sodijo v skupno premoženje njega in toženke tri nepremičnine, navedene z ustreznimi oznakami v izreku sodbe, do celote, nadalje neodplačan dolg iz naslova leasinga ter poslovni delež v gospodarski družbi P., d. o. o., do celote, in da je delež obeh pravdnih strank na navedenem premoženju enak, do 1/2. Odločilo je tudi o stroških.

2Toženka se je proti zamudni sodbi pritožila. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da spada v skupno premoženje celoten poslovni delež, saj iz registra izhaja, da je njen delež 75 %. Leta 2012 je podarila 25 % delež tožniku in le v tem delu je lastnik on. Tudi nepremičnini v k. o. X sta njeni, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Zato po njenem ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj so dejstva, ki jih je tožnik v tožbi navedel, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil (izpis iz registra in zemljiške knjige) oz. s splošno znanimi javno objavljenimi dejstvi. Pojasnjuje, kdaj in kako je kupila nepremičnine, tudi glede stanovanja v V. Navaja, da je bila od tožnika zapeljana, da ji ni treba vlagati odgovora na tožbo, ker spet živita skupaj in bo tožbo umaknil, sklicuje pa se tudi na svoje navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga ja vložila.

3Tožnik je na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev ter opredeljuje svoje pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženka je hkrati s pritožbo vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom 8. 11. 2019, ta sklep pa je pravnomočen. Navedb iz tega predloga pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi pogoji, ki jih 1. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za izdajo zamudne sodbe zahteva: pravilna vročitev tožbe toženki, odsotnost odgovora na tožbo, sklepčnost tožbe, to, da dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik oziroma s splošno znanimi dejstvi, in ne gre tudi za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku.

7Trditve, da je bila toženka od tožnika zapeljana, da ji ni treba vlagati odgovora na tožbo, ni mogoče upoštevati, saj tožnik tožbe ni umaknil in na to ni smela računati.

8Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da so dejstva, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja, resnična, ker jih tožena stranka ni prerekala. Drži, da ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik oziroma s splošno znanimi dejstvi, vendar v obravnavani zadevi tudi niso. Tožnik v tožbi namreč navaja, da je pri dveh nepremičninah kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo toženka, vendar ob tem navaja, da je le formalno tako in da gre v resnici za skupno premoženje zakoncev, ker je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, ki traja od l. 1986, in sicer z nakupom l. 2005, plačani pa sta bili s kreditom. Enako navaja tožnik glede poslovnega deleža v družbi P., d. o. o. Med tem, kar tožnik navaja, in tem, kar izhaja iz tožbi priloženih izpiskov iz javnih evidenc, torej ni nasprotja; tožnik namreč pojasnjuje, da evidence niso točne, in zakaj. Podatki iz poslovnega registra in zemljiške knjige niso splošno znana dejstva, le dobroverna tretja oseba se lahko v pravnem prometu nanje zanaša. Zakonec pa lahko zatrjuje in dokazuje, da gre za originarno (v času trajanja zakonske zveze in z delom zakoncev) pridobljeno premoženje, ki je skupno. Ker je tožnik to storil, toženka pa na to ni odgovorila, se šteje, da je to priznala.

9Pritožba je zato neutemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je to na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo zavrnilo, izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje pa potrdilo.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnica mora sam kriti stroške svoje neutemeljene pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP). Glede na njeno vsebino ter glede na to, da je izpodbijana zamudna sodba, pritožbeno sodišče odgovor na pritožbo ocenjuje za nepotrebno vlogo, s katero si tožnik ni mogel koristiti, zato strošek zanjo ni bil potreben in ga trpi tožnik sam (155. čl. ZPP).