VSK Sklep I Cp 127/2020

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženka postopka O.b.V. nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je Elaborat zemljiškokatastrske meritve z oznako geodetske storitve in rezervacije 1 z dne 5.4.2019, ki je bil izdelan s strani izvedenca geodeta M.V. s.p., primerna strokovna podlaga za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru. Zato je Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, da prednostno evidentira spremembe, predvidene v navedenem elaboratu, v zemljiškem katastru in sodišču posreduje odločbo o vpisu.

2Proti odločitvi se pritožujeta predlagateljica in udeleženka O.b.V.

3Predlagateljica v pritožbi, vloženi po pooblaščencu, zatrjuje, da se sklepa prvostopenjskega sodišča ne da preizkusiti. Meni, da drugi odstavek 12. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) ni pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Gre za končni sklep, kar pomeni, da je potrebno upoštevati pripombe udeležencev, ki so jih ti podali na poziv sodišča. Opozarja, da je s pripravljalno vlogo z dne 27.5.2019 podala pripombe na skico in na elaborat, ki ju je geodet izdelal na podlagi navodila sodišča. Gre za novo nastalo parcelo št. 1/1 v izmeri 1343 m², s čimer je končno odločeno o obsegu pripadajočega zemljišča. Pritožnica je prejela še dopolnjeno skico z dne 9.7.2019, iz katere so razvidne tri variante pripadajočega zemljišča. Sodišče se je odločilo za izmero z dne 13.2.2019, ne da bi to svojo odločitev obrazložilo. Pritožnica se sklicuje še na svoje pripombe, ki jih je podala na izvedeniško mnenje izvedenke urbanistke in opozarja, da sodišče teh pripomb ni upoštevalo. Sodišče naj bi tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ker pravna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča ni 43. člen ZVEtL-1, temveč četrti odstavek 30. člena ZVEtL. Zaključuje, da sta skica in elaborat izdelana na podlagi napačne pravne podlage in da bi sodišče moralo določiti pripadajoče zemljišče v obsegu parcele št. 2/2, ki danes tvori del parcele št. 1 k.o. O..

4O.b.V. v pritožbi, vloženi po odvetniški družbi, navaja, da naj bi sodišče s tem, ko je izdalo izpodbijani sklep, prejudiciralo končno odločitev v zadevi, ne da bi razčistilo dejansko in pravno podlago zadeve. Odredilo je izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, ne da bi bilo prej odločeno o predmetu postopka, torej o določitvi pripadajočega zemljišča. Brez vsakršne obrazložitve je želelo oblikovati novo parcelo z edinim namenom, da jo v nadaljevanju evidentira kot pripadajoče zemljišče. Tako vsebinsko odločitev pa je sprejelo brez vsakršne obrazložitve in s tem pritožnici odvzelo ustavno pravico do učinkovite pritožbe. V skladu z načelom ekonomičnosti bi moralo zadržati odločitev o evidentiranju parcelacije do pravnomočnosti nepravdnega postopka, ali kvečjemu uporabiti začasna sredstva, s katerimi bi izvedlo spremembo, kot je na primer rezervacija parcele. Odločitev je zato najmanj preuranjena. Odločitev je tudi sicer pomanjkljivo obrazložena, saj pritožnica ne pozna razlogov, zakaj naj bi bilo primerno geodetsko evidentirati prav takšno parcelo, kot je to odločilo prvostopenjsko sodišče. Sklepa ni mogoče preizkusiti in ga je potrebno že iz tega razloga razveljaviti. Sodišče se v sklepu ni opredelilo do njenih pripomb z dne 27.5.2019, podanih na izdelani elaborat. Tudi ni obrazložilo, zakaj se mu zdijo pritožničine pripombe zgolj vsebinske narave, pa tudi sicer bi se pripombe take narave moralo upoštevati. Ko je sodišče udeležence postopka pozvalo, naj podajo morebitne pripombe glede izdelanega elaborata in dopolnjene skice, ni navedlo, da bo upoštevalo le take pripombe, ki se bodo nanašale na tehnično izvedbo elaborata. Pritožnica vztraja, naj sodišče geodetu naloži, da mnenje dopolni tako, da pripravi elaborat, ki bo prikazoval zemljišča na način, kot ga sama opisuje v nadaljevanju pritožbe.

5Predlagateljica je podala še odgovor na pritožbo udeleženke O.b.V.,v katerem izraža nestrinjanje z navedbami pritožnice, ki se nanašajo na obseg in način določitve pripadajočega zemljišča.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7Postopek v obravnavani zadevi je pričel teči v času veljavnosti Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL, Uradni list RS 45/2008) v skladu s prehodno določbo iz ZVEtL-1 pa se nadaljuje po določbah novega zakona. Oba, tako ZVEtL, kot ZVEtL-1, pa vsebujeta določbo, ki nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, kadar je to potrebno za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča in za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru, poleg tega pa mora sodišče zagotoviti izvedbo evidentiranja teh sprememb po uradni dolžnosti. Sklep, ki ga je prvostopenjsko sodišče izdalo, ima podlago v šestem odstavku 13. člena ZVEtL-1. Ta določa, da mora sodišče potem, ko ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil izvedenec, primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, o tem izdati sklep. Zoper ta sklep je dopustna posebna pritožba, a z njo ni mogoče izpodbijati tega, kar želita pritožnici.

8V obravnavanem primeru sodišče odloča o pripadajočem zemljišču k stavbi na naslovu J.c. xy, stoječi na parc. št. 2/3 k.o. O.. V ta namen je bilo potrebno odmeriti določen del obsežne parc. št. 1 k.o. O., upoštevajoč kriterije, ki jih v ta namen določa zakon. Preden sodišče sprejme končno odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, pa mora zagotoviti izdelavo ustreznega elaborata in ko ugotovi, da je izdelana strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, izda o tem, kot je bilo že obrazloženo, sklep. Z njim rešuje vprašanje "tehnične" primernosti izvedenčevega elaborata za evidentiranje predvidenih sprememb in (še) ne sprejema dokončne vsebinske odločitve o obsegu pripadajočega zemljišča k stavbi. Zato v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati pripomb predlagateljice in udeleženke O.b.V., ki sta jih na elaborat podali, prva dne 27.5.2019 (listovne št. 450 do 451 spisa) in druga dne 28.5.2019 (listovne št. 455 - 457 spisa), saj so bile njune pripombe usmerjene v to, da bi moralo sodišče o pripadajočem zemljišču odločiti v drugačnem obsegu oziroma na drugačen način. Tudi pritožbeni trditvi, da naj bi bila odločitev v zadevi preuranjena, ni mogoče pritrditi. Čeprav parcelacija sama po sebi lahko sicer nakazuje odločitev, ki jo bo sodišče sprejelo v zadevi, ne preprečuje možnosti, da bo končna odločitev v zadevi, če bodo udeleženci uspešno zagovarjali drugačen obseg pripadajočega zemljišča, drugačna.¹ Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišče prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

9Predlagateljica postopka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, predlog udeleženke O.b.V., naj se ji povrnejo pritožbeni stroški, pa je že glede na to, da s pritožbo ni uspela, neutemeljen.

¹ O naravi tovrstnih sklepov obstaja že bogata sodna praksa, na primer I Cp 269/2019, I Cp 1387/2017 in številne druge.